Novi angel Merkel
»Gratulation an Armin Laschet zu seiner Wahl zum neuen CDU-Vorsitzenden. Wir freuen uns auf die Fortsetzung der vorzüglichen Zusammenarbeit zwischen stranka SDS & CDU.«
S temi besedami je Janez Janša izrekel slavnostne čestitke novoizvoljenemu predsedniku nemške Krščansko-demokratske unije, v nadaljevanju CDU, Arminu Laschetu. Poleg Lascheta sta kandidirala še Friedrich Merz, znan kot ortodoksen ekonomski liberalec, in pa Norbert Röttgen, ki je javnosti znan predvsem kot vodja odbora za mednarodne zadeve. Laschet si je v drugem krogu volitev zagotovil 521 delegatskih glasov, Merz pa 466. Tesni rezultati odsevajo poročanja predvolilnih anket, ki so nakazovale zmago Merza. Tako se ponavlja zgodba o novi Angeli Merkel. Pred dvema letoma se je Merz že potegoval za predsednika stranke in tako naslednika železne kanclerke, a je tudi takrat izgubil, in sicer proti Annegret Kramp-Karrenbauer, kandidatki, ki je bila bližje Angeli Merkel.
Od odstopa Annegret Kramp-Karrenbauer februarja 2020, ki je sledil turingijski politični krizi, je stranka iskala novo vodstvo. V zvezni deželi Turingija je tamkajšnja CDU vstopila v koalicijo z liberalno FDP, ki pa se za večino zanaša na skrajno desne Alternative za Nemčijo, krajše AfD. S tem so preprečili, da bi deželno vlado vodila relativna zmagovalka Die Linke. Kramp-Karrenbauer in tudi preostalo vodstvo stranke sta zavezništvu z AfD – čeprav bi bilo to le neformalno – nasprotovala, hkrati pa je bil s tem prekršen tabu povezovanja s skrajno desnimi strankami. Oblikovanje vlade v Turingiji je pokazalo, da Kramp-Karrenbauer ne obvladuje stranke. Razlog za to je bila tudi njena nepriljubljenost med volivci CDU. Angela Merkel je pred tem 16 let vodila stranko in je, četudi se je s položaja vodje stranke leta 2018 poslovila, še vedno edina, ki jo vsa stranka posluša, četudi če se včasih vsi ne strinjajo z njo. O tem, da je Angela Merkel še vedno dominantna oseba v stranki, priča tudi dejstvo, da je po tem, ko njeni prvi izbrani kandidatki ni uspelo prepričati volilnega telesa stranke, ponovno zmagal kandidat, ki najzvesteje sledi dolgoletni nemški kanclerki.
Grožnja, da bo AfD CDU odžirala volivce z desne, kar je bila glavna skrb Mertza, se je v zadnjem letu precej zmanjšala. Več Viola Neu, podpredsednica inštituta Konrad Adenauer, možganskega trusta, ki je zgodovinsko povezan s stranko CDU.
Izvoljeni Armin Laschet ima za sabo že dolgo politično pot, začenši že leta 1994 z osvojenimi komisijskimi stolčki nemškega parlamenta. Poslansko mesto je zasedal v Evropskem parlamentu, trenutno pa že nekaj let predseduje deželni vladi Severnega Porenja-Vestfalije. Več o Laschetovi politični poti pove Neu.
V predvolilnem govoru je Laschet z mislijo na nedavne dogodke v Ameriki opozarjal na nevarnost skrajne desnice ter sovražnega govora, ki preti demokraciji. Laschet se rad pohvali, da zavrača politično polarizacijo, srednje zainteresirano pa zagovarja integracijo in povezovanje. Izkazuje podporo Angeli Merkel, stranko pa bi rad peljal po ustaljeni radikalno sredinski poti. Predvolilne ankete volilcev CDU so kazale na največjo priljubljenost bolj konservativno usmerjenega Friedricha Merza. Razliko med anketami in realnostjo strankarskega kongresa oriše Neu.
Razlike v programsko osredinjenih tematikah vseh treh kandidatov so že jasne. Friedrich Merz bi si kot konservativni kandidat po mnenju podpornikov lahko zagotovil del podpore volivcev, ki po navadi pripada AfD. Poleg tega pa se zavzema za večjo strankino prepoznavnost v političnem prostoru. Norbert Röttgen pa bi svojo pozornost namenil podpornikom CDU, ki bi svoje glasove potencialno raje oddali stranki Zelenih. Neu komentira značilnosti obeh poražencev.
Neu spregovori o Laschetovih možnostih, da se zavihti tudi na pozicijo nemškega kanclerja.
O tem, da izvolitev na položaj voditelja največje nemške stranke, ki ji to mesto pripada že 15 let, še ne odpira na stežaj vrat do kanclerstva, priča usoda Annegret Kramp-Karrenbauer, ki je na strankarskih volitvah pred dvema letoma prav tako presenetljivo slavila nad Merzem.
Glavna grožnja Laschetovi priložnosti za potegovanje za kanclerski položaj ne prihaja iz njegove lastne stranke, ampak iz bavarske sestre, Krščansko-socialne unije ali CSU. Septembra letos bodo potekale volitve v 20. nemški Bundestag, ko bosta stranki CDU in CDS, ki na zveznih volitvah nastopata skupaj, izbirali kandidate za kanclerja. Trenutno vladajočo koalicijo sestavljata CDU ter CSU s predsednikom Markusom Söderjem na čelu. Söder, predsednik bavarske deželne vlade, pa se deloma odmika od politik Angele Merkel. O možnostih rezultata boja za prevzem kanclerskega stolčka spregovori Neu.
Prosto po Janši, citiramo: »Danke Deutschland, meine Seele brennt! Danke Deutschland, für das liebe Geschenk.«
OFFsajd je ob pomoči Gala in Viranta pripravila vajenka Marja.
Dodaj komentar
Komentiraj