Novo leto, nov beneški davek
Benetke, mesto, ki že dve desetletji preživlja hitre spremembe, avtohtone prebivalce preganja na obrobja mesta, turiste pa vabi na hiter sprehod po zgodovinskem središču, nameravajo uvesti nov turistični davek, ki ga bodo morali plačati dnevni turisti. Trenutno morajo turisti, ki prenočijo v najetem stanovanju ali hotelu, plačati turistični davek v višini 1,5 evra. Nov turistični davek, ki je bil sprejet v okviru italijanskega državnega proračuna za leto 2019 in odobren preko vikenda, pa bo po denarnici udaril tiste turiste, ki v mestu ne prenočijo.
Mestne beneške oblasti tako lahko po novem zaračunajo vstopnino v višini med 2,5 in 10 evri tistim turistom, ki mesto obiščejo le za en dan in so po mnenju izumirajoče vrste lokalnih prebivalcev najbolj škodljivi za mesto. Benečani se že več let borijo proti križarkam, ki na leto v mesto dostavijo okoli milijon in pol dnevnih turistov. Ti v mestu pustijo znatno manj denarja kot hotelski gostje, križarke pa mestu škodujejo tako z okoljskega vidika kot z nižanjem kvalitete življenja v mestu. Trenutni turistični davek, ki velja za tiste, ki prespijo v mestu, prinaša približno 30 milijonov evrov letno. Novi davek pa naj bi to številko dvignil na 50 milijonov. V mestu se je oblikovala iniciativa No grandi navi ali Ne velikim ladjam, ki je poleti 2017 izvedla neformalni referendum, na katerem je lokalno prebivalstvo podprlo prepoved križark v pristanišču v laguni mesta.
Ena od aktivistk iz iniciative No Grandi Navi Barbara Warburton Giliberti pojasni uvedbo novega davka:
Warburton Giliberti dodaja, da še ni jasno, kako bo uvedba novega davka logistično potekala:
Tako bi se lahko zgodilo, da bi se turisti z letom vse do centra mesta, namesto da pristanejo na letališčih izven centra, izognili plačilu vstopnin. A kot pravi Warburton Giliberti, sredstva, zbrana s temi vstopninami, ustvarjajo priložnost za reševanje problemov, ki jih povzročajo turisti v mestu.
Turizem v Benetkah je večplasten problem. V prvi vrsti povzroča hudo stanovanjsko stisko stalnih prebivalcev mesta. Ti zaradi turizma izgubljajo službe, ker se pretežno ukvarjajo s trgovino in malo obrtjo, ki jo je priliv turistov in turističnih izdelkov skoraj povsem izrinil iz mesta in obstoja. Z izgubo stalnega dohodka ljudje zapuščajo mesto, saj niso več zmožni plačevati visokih najemnin stanovanj, ki jih dviguje prav povpraševanje turizma, saj stanodajalci raje oddajajo turistom kot pa nekomu, ki bi stanovanje najel za celo leto. Poleg tega pa stanodajalci največkrat oddajajo stanovanja turističnim prodajalcem, saj so zmožni plačati višje najemnine. Prav tako izvajajo dodatni pritisk storitve Airbnb, ki obenem ne prinašajo nekega lokalnega učinka, saj niso obdavčena. Tako se je način življenja v mestu korenito spremenil še posebej po finančni krizi leta 2008, ko je veliko število malih trgovcev in obrtnikov propadlo, mesto pa se je še bolj zateklo k turizmu. V zadnjih tridesetih letih se je iz mesta na vodi odselilo približno 80 tisoč ljudi ali 70 odstotkov vsega prebivalstva. Takole je za oddajo Terenoskopija avgusta 2017 stanje opisal tamkajšnji aktivist Tommaso Cacciari:
Warburton Giliberti je za oddajo aktualnopolitične redakcije Terenoskopija avgusta 2017 v Benetkah razložila študijo univerze Ca’Foscari, v kateri so takrat ocenili, koliko turistov na dan lahko mesto sploh sprejme:
Stanovanjsko krizo uspeva nekoliko blažiti tamkajšnji skupnosti skvoterjev. Ti zasedajo zapuščena javna stanovanja, za katera mestne oblasti nimajo volje. Takih stanovanj naj bi bilo 75, v njih pa živijo migranti in številne družine. Primarno izkoriščajo stanovanja za življenjske prostore, saj gre za ljudi, ki delajo v Benetkah. Tako skvoterji prevzemajo oziroma nadomeščajo socialno vlogo mesta in države, ki se predvsem ukvarja s številkami, ki jih proizvaja turizem. A nekoč je bila prav država tista, ki je gradila stanovanja, da bi reševala socialno in stanovanjsko problematike. Cacciari.
Kot je pojasnil Cacciari, so bila socialna stanovanja zgrajena v času socialne države povojnega dvajsetega stoletja. Danes je to vizijo nadomestila ideologija prostega trga, s čimer so stanovanja za delavski in srednji razred skoraj povsem izginila. Benetke so tako zmagovalke kot poraženke globalizacije, poraženke in zmagovalke prostega pretoka dela, ljudi in kapitala.
OFFsajd je pripravil vajenec Jan.
Dodaj komentar
Komentiraj