O referendumu v ustavi

Ustavna komisija je na današnji seji obravnavala predlog za začetek postopka za spremembe ustave z osnutkom ustavnega zakona. Tema: referendum. Za spremembo ustave so v osnovi trije razlogi. Prvi je ta, da državni zbor in državni svet nista instituciji, ki bi bili primerni za zahtevo razpisa referenduma. Drugi se tiče prepričanja, da je več področij, o katerih se na referendumu ne bi smelo odločati, saj ljudstvo ni dovolj zrelo in strokovno podkovano zanje. Tretji pa je ta, da se sumi, da nekateri podpisi zbrani za referendumsko pobudo niso pristni in bi jih moral vsak posamezni podpisani overiti na lokalni upravni enoti.

Glede tega, da državni zbor in državni svet ne bi smela zahtevati referenduma se vsi strinjajo. Glede drugih točk pa so mnenja deljena, mnogo je nasprotovanj. Najbolj sporni sta dve točki. Prva je tista, ki pravi, da bi bil referendum upoštevan zgolj v kolikor bi se 25 odstotkov vsega volilnega telesa opredelilo zoper določen že sprejet zakon. Druga pa tista, ki govori, da referendum ne bi bil dopusten o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo neustavnost.

Predvsem o negativnih aspektih obetajočih se sprememb smo govorili z ustavnim pravnikom Andražem Terškom in Vilijem Kovačičem iz iniciative Aktivni državljan.