Obogatena naravna dediščina Triglavskega narodnega parka
V teh dneh smo lahko v državnem zboru priča ne samo nestrinjanju, ampak tudi slogi. To so poslanci – nikakor ne prvič – našli v gorah. Spomnimo: še v času prejšnje vlade so poslanci z enotno podporo prav vseh v državnem zboru znotraj proračuna za letošnje leto zagotovili 400 tisoč evrov za obnovo pogorelih planinskih koč na Korošici in Okrešlju.
»Vzdušje se je v tej dvorani ta trenutek neverjetno spremenilo. Kot predsednik državnega zbora sem navdušen,« je takrat dejal zdaj že bivši predsednik državnega zbora Dejan Židan.
Pa danes? Po izraženi podpori Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so na razpravi v državnem zboru vse parlamentarne stranke napovedale podporo spremembam Zakona o Triglavskem narodnem parku. Spremenjena bosta 10. in 11. člen zakona, ki urejata subvencioniranje občin, ki se nahajajo na območju Parka. Spremembe je pripravil poslanec Stranke Alenke Bratušek in nekdanji župan Bohinja Franc Kramar.
Zakon o Triglavskem narodnem parku je bil sprejet leta 2010. V njem je bilo opredeljeno, da bo država financirala 80 odstotkov investicij v Park, kar pa se v praksi ni nikoli zgodilo. O svojih županskih izkušnjah spet Kramar.
Občinam je uspelo skleniti dogovor z Ministrstvom za okolje in prostor, ki jim bo letos zagotovilo subvencije v višini okoli milijona evrov. Nadaljuje župan Bovca Valter Mlekuž.
Pri usklajevanju v matičnem odboru državnega zbora je bilo nekaj nesporazumov glede razdeljevanja denarja, predvidoma okoli 3,8 milijonov evrov, med občinami. O pogajanjih poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec.
Izjava Nemec
V prvi različici predlaganih sprememb je bil denar razdeljen po predpisanih odstotkih, pri čemer je največ, okoli četrtino sredstev dobila občina Bohinj. Po nasprotovanju županov se je predlog spremenil, tako da se bodo o razdelitvi denarja vsako leto odločali župani osmih občin, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku. To so Bohinj, Kranjska Gora, Gorje, Tolmin, Kobarid, Bovec, Jesenice in Bled. Več o tem postopku Franc Kramar.
Izjava Kramar
Nekaj očitkov je letelo tudi na račun nadzora nad porabo sredstev. Država je namreč sedaj ukinila sistem projektov in bo imela s tem manj besede pri usmerjanju denarja, namenjenega investicijam v Park. Več o dogajanju na odboru poslanec LMŠ Igor Peček.
Država bo s spremembami zakona odločanje o investicijah na območju Triglavskega narodnega parka v veliki meri prepustila občinam, v katerih ta leži. A interesi teh občin, v katerih je glavna gospodarska panoga turizem, so marsikdaj v nasprotju z namenom, s katerim je bil ustanovljen Park, torej z varovanjem okolja. Ta obči interes naj bi zagovarjala država. V resnici je sicer vsakemu pozornemu obiskovalcu gora v Triglavskem narodnem parku jasno, da je tudi ta, domnevno neokrnjena narava v resnici krajina, ki jo je ustvaril človek. Z vsakega vrha vidimo planinske poti, v Parku že stoletja stojijo planinske koče in druga znamenja človekove bolj ali manj stalne prisotnosti. Vprašanje torej ni, kako pustiti naravo čisto, ampak kakšen naj bo človekov vpliv na to okolje.
Dodaj komentar
Komentiraj