Obrambni okopi Izraela
Poslušali smo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Zaskrbljeni starši, ne bojte se preveč, kajti Izrael se zaenkrat junaško brani. Izraelski kneset je pred tednom dni z 62 glasovi za in 55 proti sprejel zakon o nacionalni državi, in sicer kot enega temeljnih zakonov, ki funkcionirajo kot de facto ustava Izraela. Zakon je v parlamentu sprožil burno razpravo, nekateri njegovi poslanski nasprotniki pa so ob razglasitvi rezultatov glasovanja klicali, da gre za apartheid, mahali s črnimi zastavami in cefrali kopije zakona. Poleg tega so zakon pospremili nekajtisočglavi protesti. Zakon namreč kritiki vidijo kot rasističen proti manjšinskemu arabskemu prebivalstvu.
Dahlia Scheindlin s telavivskega spletnega portala +972 Magazine ključno sporno točko novega zakona vidi v definiranju Izraela kot judovske države.
V podobnem duhu je spisan člen, ki kot uradni jezik definira zgolj hebrejščino, medtem ko arabščini podeli le “poseben status”.
Kaj poseben status konkretno pomeni, iz zakona ni jasno in je prepuščeno interpretaciji. Možne posledice razloži Scheindlin.
Sedmi člen je bil tekom parlamentarne debate še posebej izpostavljen kot problematičen. V njem je zapisano, da so judovske naselbine v nacionalnem interesu in bo država njihovo širjenje spodbujala.
Proces diskriminatorne zakonodaje v primeru judovskih naselij se je sicer začel že pred tem.
Scheindlin razloži, da se ji prav tako zdi sporno, kaj v zakonu manjka. Glede na ustavno naravo zakona pogreša zagotovila o demokratični državi in enakopravnosti.
Zakonu, ki si je komaj pridobil večinsko podporo parlamenta, kot rečeno, mnogi nasprotujejo. Vendar so kritike nanj naslovljene iz različnih razlogov. Večina levosredinskih strank namreč ni nasprotovala sami vsebini zakona, temveč zgolj možnim napetostim z manjšino, ki jih lahko povzroči. Le malo, predvsem arabskih strank zakon vidi kot legalizacijo apartheida.
Podobno Scheindlin označi stališča protestov, ki so spremljali sprejetje zakona:
Scheindlin novi zakon vidi kot še enega in najpomembnejšega v vrsti zakonov, ki so postopno legalizirali vse večjo diskriminacijo arabskega prebivalstva. Ta proces, ki se je po njenem začel leta 2011, diskriminacijo vpeljuje tudi de jure, ne zgolj de facto.
Dodaj komentar
Komentiraj