Oče in mati iz nebes, vsi drugi iz pekla
Ustavno sodišče je v dveh ločenih odločbah razsodilo, da je zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnih spolov in da istospolna partnerja ne moreta posvojiti otroka, v neskladju z ustavo. Podlaga za odločbi sta dve ustavni pritožbi dveh istospolnih parov, ki sta izpodbijali posamezne člene zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakona o partnerski zvezi in družinskega zakonika. Pot do ustavne pritožbe opiše odvetnica pritožnikov Mateja Resnik Strozak.
Zakonodajalcu je ustavno sodišče dalo šest mesecev za odpravo protiustavnosti, za to obdobje pa je določilo način izvrševanja odločbe, kot to ponavadi stori, ko gre za pomembnejše in akutnejše problematike. Obrazloži ga sogovornica.
Ob objavi odločb je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto v izjavi za javnost zapisal, da ustavno sodišče s tema že skoraj precedenčnima odločbama ne ustvarja splošne pravice do posvojitve. Kaj je pravzaprav ustavno sodišče odločilo, razloži Mateja Resnik Strozak.
Odločitev ustavnega sodišča, četudi je jasna in nedvoumna, je sprožila burne in popolnoma nasprotne odzive javnosti. V Društvu Legebitra vidijo odločitev ustavnega sodišča kot prepoznanje zavzemanja za enakost pripadnikov skupnosti LGBTI od leta 1998. Vodja Legebitre, Lana Gobec, komentira pomembnost odločitve ustavnega sodišča.
Na drugi strani pa so se na odločbi odzvali v Koaliciji Za otroke gre pod vodstvom Aleša Primca, ki je znana po kategoričnem zavračanju kakršnega koli odstopanja od tradicionalne jedrne družine. V izjavi, v kateri so se sklicevali na načelo pravičnosti, slovensko kulturo in že tisočkrat preživeti koncept naravnega prava, so se oprli tudi na naknadni zakonodajni referendum leta 2011, na katerem je bil ovržen prenovljeni družinski zakonik. Matej Accetto je v Odmevih ovrgel legitimnost takšnega argumenta.
Ustavno sodišče je obe odločbi potrdilo s šestimi glasovi za in tremi proti. Nekaj sodnikov je spisalo pritrdilna ločena mnenja, sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič pa sta se, kot jima je v navadi, razpisala o razlogih proti sprejetju takšne odločitve. Sodnik Svetlič je v enem od svojih dveh ločenih odklonilnih mnenj nekoliko papagajsko ponovil besede predsednika ustavnega sodišča, češ da ne obstaja pravica do posvojitve. Nato se je vprašal, katera pravica je bila v postopku torej sploh kršena. Obrazloži Lana Gobec.
Sodnik Klemen Jaklič je v svojem odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da sodobni svet pozna več vrst nekonvencionalnih partnerskih skupnosti, kot so polnoletni poligamni in polnoletni incestni pari, ki so v preteklosti že opozarjali, da so diskriminirana manjšina. Jaklič je zato ne preveč posrečeno komentiral odločbi ustavnega sodišča in zapisal, da bi potemtakem morali odobriti možnost posvojitve otrok in sklenitve zakonske zveze tudi omenjenim polnoletnim manjšinskim skupnostim. Neumestnost njegovega mnenja komentira odvetnica pritožnikov Resnik Strozak.
Odzivi javnosti na odločbi ustavnega sodišča so jasno pokazali, da je polemika spola in spolne identitete še daleč od zaključka. Kljub temu se je tej temi nehalo izogibati vsaj ustavno sodišče, ki se je odločilo za korak k večji vključenosti in izenačitvi življenjskega standarda za vse – za razliko od slavne ameriške »demokracije«.
Dodaj komentar
Komentiraj