V offsajdu obravnavamo vročo temo o ustavni spremembi referendumske ureditve. Včeraj zvečer so predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin dosegli načelno soglasje o predlaganih spremembah ustave in naj bi imeli zagotovljeno dvotretjinsko večino v Državnem zboru. Državljani naj bi po novem pravico soodločanja izgubili kar na mnogih področjih, katerih, pa smo povprašali vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov, ki so spremembe podprli,  Janka Vebra:

Izjava je v zvočnem posnetku oddaje.

Odvzeta referendumska pravica pri odločanju o varnosti države predstavlja oviro pri možnem referendumu o izstopu Slovenije iz vojaškega pakta NATO. O državni varnosti in možnem umiku iz vojaških misij smo ponovno povprašali g. Vebra:

Izjava je v zvočnem posnetku oddaje.

Referendum omejuje opozicijo pri razpisovanju referenduma, saj po novih sprejetih predlogih, referendum ne bi morala razpisati tretjina poslancev ali pa državni svet kot je bilo to do sedaj. Državni zbor bo lahko razpisal referendum na lastno pobudo, ostaja pa tudi možnost da ga slednji razpiše na pobudo 40.000 podpisov državljanov. A hkrati predlogi uvajajo spremembe na področju veljavnosti referenduma. Kvorum za sprejetje referenduma bo 35 odstotkov volilnih udeležencev, kar pomeni, da bo za veljavnost referenduma potrebna minimalna udeležba volivcev.

 

Med nasprotniki uvedbe 35 odstotnega kvoruma za veljavnost referenduma je tudi Nova Slovenija, ki sicer ustavne spremembe referendumske zakonodaje podpira. Govorili smo z vodjo poslanske skupine Matejem Toninom. Tonin nam je pojasnil razloge zakaj nasprotujejo 35 odstotnemu kvorumu za veljavnost referenduma, razložil pa nam je tudi osnovne namene referenduma kot jih razume sam. Govori Matej Tonin. 

Izjava je v zvočnem posnetku oddaje.

Sicer je bila NSi edina parlamentarna stranka, ki se je angažirala v referendumski kampanji proti uveljavitvi družinskega zakonika. Zato ne preseneča njihovo stališče, ki soglaša z omejitvijo odločanja o človekovih pravicah. Pač to področje razumejo ožje, kot mnogi, ki so referendumu nasprotovali, dasiravno se je na njihovo stran posredno s svojo odločitvijo postavilo tudi Ustavno sodišče. Matej Tonin: 

Izjava je v zvočnem posnetku oddaje.

Za mnenje kaj bodo prinesle ustavne spremembe referendumske zakonodaje smo prosili Bojana Bugariča, predavatelja na Pravni fakulteti v Ljubljani in strokovnjaka upravnega prava. Bugarič nam je podal oceno o načelnem soglasju glede ustavnih sprememb referendumske ureditve. Med drugim Bugarič meni, da v Sloveniji v primeru, da  bodo ustavne spremembe glede referendumske zakonodaje v Državnem zboru sprejete, ne bomo več imeli nobenega referenduma. 

Izjava je v zvočnem posnetku oddaje.