Ogljična carina
Evropski parlament je včeraj zavrnil predlog, o katerem se je sicer že prej dogovoril pristojni parlamentarni odbor in ki predvideva postopno ukinitev brezplačnih emisijskih kuponov za industrijo. Šlo naj bi za relativno običajno glasovanje v parlamentu, ki še nima pravnih posledic, a je povzročilo velik razkol med parlamentarci in nakazalo, da bo sprejemanje te zakonodaje še precej naporno. Dogajanje povzame Frederic Simon, novinar spletnega portala Euractiv.
Problematika je povezana z uvajanjem tako imenovanega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki je del evropskega zelenega dogovora, političnega paradnega konja aktualne Evropske komisije, ki jo vodi Ursula von der Leyen. Povedano preprosteje, gre za carino na uvožene izdelke, njeno višino pa določa ogljični odtis, ki ga je pustila proizvodnja tega blaga v tujini.
Hkrati pomeni ogljična carina nadgraditev obstoječega sistema trgovanja z evropskimi emisijskimi kuponi. To je tržna rešitev, s katero bi se vzpostavilo plačevanje cene za presežno onesnaževanje z ogljikovim dioksidom. Vsak emisijski kupon predstavlja dovoljenje za izpust ene tone CO2. Veliki onesnaževalci morajo te kupone kupovati na prostem trgu in zanje to predstavlja velik strošek. Termoelektrarna Šoštanj mora na primer kupiti več kot 3 milijone emisijskih kuponov na leto. Cena teh kuponov se je v zadnjem času precej dvignila. Evropska unija namreč z omejevanjem količine emisijskih kuponov zvišuje ceno obratovanja industrije z visokimi izpusti. Nadaljuje Alessandro Vitelli, novinar in avtor spletnega bloga CarbonReporter.
Visoka cena emisijskih kuponov predstavlja v Sloveniji veliko težavo predvsem za že omenjeno Termoelektrarno Šoštanj in je tudi glavni razlog, zakaj elektrana posluje z izgubo. Pri trenutnih cenah bo moral TEŠ za emisijske kupone letos nameniti okoli 150 milijonov evrov. Emisijski kuponi, ki jih je Evropska unija uvedla pred dobrimi 15 leti, so sicer v neoliberalni maniri tudi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na prostem trgu. Trenutna visoka cena je tako deloma tudi špekulacija, saj izraža predvsem pričakovanje, da se bo v prihodnosti še zvišala.
Izjava
Nekatera industrijska podjetja dobijo precej brezplačnih emisijskih kuponov. Logiko take politike razloži Simon.
Brezplačne emisijske kupone naj bi v prihodnosti zamenjal mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah.
Ogljična carina naj bi preprečila tudi tako imenovano ogljično odtekanje. Izpusti toplogrednih plinov so se namreč v Evropi zmanjševali tudi zaradi selitve industrije onkraj meja Evrope. Izpusti so tako manjši zato, ker večji del gospodarstva predstavljajo manj ogljično intenzivne storitve, medtem ko se je težka industrija preselila v Azijo. S povpraševanjem po izdelkih te industrije pa Evropa še vedno prispeva k izpustom, le da ti ne nastajajo znotraj njenih meja.
Brezplačni emisijski kuponi vsaj teoretično opravljajo vlogo, ki naj bi jo prevzela ogljična carina. Ohranitev obeh mehanizmov bi predstavljala tudi kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije.
V praksi so brezplačni emisijski kuponi predmet intenzivnega lobiranja in tako predstavljajo korenček v rokah Evropske unije, medtem ko so omejitve izpustov njena palica. Vpliv industrije je bil ključen tudi ob tokratni razpravi v Evropskem parlamentu.
Odprava brezplačnih emisijskih kuponov je bila zavrnjena z majhno večino – 334 poslancev je glasovalo proti, 329 pa za. Največji razkol naj bi se zgodil v Evropski ljudski stranki, iz katere prihaja tudi predsednica Evropske komisije.
Vprašanje ogljične carine ima veliko vlogo tudi v evropski trgovinski politiki. Kitajska namreč vidi mehanizem kot protekcionistično orodje Evrope, s katerim se ta poskuša zoperstaviti predvsem kitajski jeklarski industriji. Slednja je namreč v zadnjih dveh desetletjih močno znižala cene jekla na svetovnih trgih in ogrozila obstoj evropskega jeklarstva. Hkrati je to del evropske ambicije po tako imenovani zeleni diplomaciji, ki naj bi evropsko okoljsko politiko izvozila v druge države.
Pri odpravi brezplačnih emisijskih kuponov po mnenju obeh sogovornikov ne gre toliko za vprašanje, ali to storiti ali ne, ampak bolj kdaj in na kakšen način. Vitelli:
Dodaj komentar
Komentiraj