Otroško delo na okupiranih ozemljih Palestine

Novo poročilo organizacije Human Rights Watch razkriva ali bolje rečeno potrjuje, da so palestinskim delavkam in delavcem na naselbinah Zahodnega brega množično kršene človekove pravice. Še najbolj šokantno je dejstvo, da raziskovalci ocenjujejo, da je med njimi več sto otrok. Z 38-imi od njih so izvedli intervjuje, katerih vsebina naslika mračen prizor. Poleg tega, da so prenekateri glede na zakonsko določene omejitve premladi za delo, še delajo brez pogodb, v nevarnih pogojih in brez kakršnihkoli dodatkov, ki bi zagotovili socialno varnost. Da gre za delo na okupiranih ozemljih, ki so prej pripadala tudi palestinskim kmetom in so na njih proizvajali hrano zase, doda še kanček bizarnosti celotni situaciji. O najdbah raziskave smo govorili z Billom van Esveldom iz Human Rights Watch, ki predstavi najpomembnejše točke poročila.

Izjava

Glavna ugotovitev je torej predvsem ta, da so v delo vključeni - zaradi življenjskih okoliščin prisiljeni - še otroci, kar je v nasprotju z mednarodno zakonodajo. A kakšen je tukaj pomen izraelske delovnopravne zakonodaje? Za koga velja in ali je relevantna v opisanih primerih? Pojasni Karina Boshmed iz Centra za demokracijo in delavske pravice v Palestini.

Izjava

Varstvo mora torej potekati po izraelskih zakonih in kolektivnih pogodbah. Varstvo, enakovredno izraelskim delavcem. To tudi pomeni, da ima pristojnost nad zagotavljanjem spoštovanja te zakonodaje izraelska oblast. Kako se varovanja teh pravic in preprečevanja kršitev lotevajo izraelski inšpektorji?

Izjava

Delavcem torej preostane več ali manj samo tožba. A odločitev zanjo je omejena, če ne kar onemogočena, na več načinov. Poleg dejstva, da bi postopek potekal na izraelskem sodišču, je namreč že za to, da nekdo najame odvetnika, nujna določena denarna zmožnost, ki je pa delavci, ki si z garanjem na izraelskih naselbinah komaj zagotovijo preživetje, enostavno nimajo. V času postopka bi izgubili številne delovne dni in s tem plačilo, težko pa je tudi najti priče, ki so ti pripravljene na sodišču stati ob strani. Priče so nujne, saj delavci na tem območju praviloma delajo kar brez pogodb, kar pomeni, da je dokazovanje še težje, a iskanje prič je več ali manj nemogoče. Bazen brezposelne delovne sile je pač velik in hitro se najde zamenjava za tiste preveč gobčne.

Kljub temu da se s področjem ukvarja več nevladnih organizacij, se za upor s tožbo ali na kakšen drug način odloči malokdo. Problem je dolgo predstavljalo tudi dejstvo, da ni bila jasna odgovornost - delodajalci, v teh primerih izraelska podjetja, namreč najemajo palestinske posrednike, ki so tisti, ki najamejo in plačujejo delavke in delavce. A nedavna odločitev sodišča je to vprašanje odgovornosti odpravila.

Izjava

Palestinci torej prodajajo svojo delovno silo na zemlji, ki jim je bila odvzeta s strani Izraela. In kakšne posledice čakajo delavce, ki si drznejo zahtevati spoštovanje delavskih pravic enakovredno, kot velja za Izraelce?

Izjava

V delo na okupiranih ozemljih so Palestinci prisiljeni po sili razmer. Redko kdo ima zadostna sredstva, da se lahko delu odpove zaradi slabšanja pogojev ali v primeru otrok, da bi nadaljevali s šolanjem. Ravno dejstvo, da številni prenehajo obiskovati šolo, da lahko delajo, je eden od poudarkov poročila. S problemom financ pa se soočajo tudi organizacije, ki se zavedajo problema otroškega dela, a se tudi same soočajo s stalnim pomanjkanjem sredstev. Skoraj smiselno bi bilo pričakovanje, da imajo kljub pomanjkanju geografske pristojnosti vsaj delno večji vpliv uradne palestinske agencije, ki so del oblasti, a tam prav tako naletimo na prepreko. Njihovo že tako finančno podhranjeno delo je trenutno še dodatno omejeno zaradi neizplačila deleža davkov s strani Izraela. Zaključi Boshmed.

Izjava

Delavci in delavke sami so izjemno omejeni v možnostih, ki jim sploh preostanejo, precej nemočne so tudi domače organizacije. Notranji pritisk je tako vsaj na tej točki težko doseči, a še vedno ostanejo zunanji akterji. Na kmetijskih območjih, ki jih je pokrivalo poročilo, se proizvaja predvsem za izvoz. Svoje lahko z bojkotom teh produktov naredimo potrošniki, vendar večji odtis pustijo odločitve trgovskih partnerjev. Vpliv imajo tako na primer podjetja, ki sodelujejo s proizvajalci na Zahodnem bregu. Več o njihovi moči, Bill Van Esveld.

Izjava