Pa kaj bo Kurdom stranka
Pred približno enim mesecem, 17. marca, je turški državni tožilec Bekir Sahin na ustavno sodišče vložil zahtevo za ukinitev Ljudske demokratične stranke, krajše HDP. Šeststo devet strani dolga obtožnica, v kateri je tožilstvo poskušalo pokazati, da je ukinitev HDP nujna za mir in varnost države, je zadnji korak v preganjanju te kurdske stranke. HDP je jasna tarča režima premierja Recepa Tayyipa Erdoğana, odkar je leta 2015 na parlamentarnih volitvah dobila dovolj glasov za uvrstitev med parlamentarne stranke. Tožilstvo v imenu oblasti stranko obtožuje povezanosti z Delavsko stranko Kurdistana oziroma PKK, ki je v Turčiji in na Zahodu označena kot teroristična organizacija. HDP torej poskušajo prikazati kot politično nadaljevanje prepovedane PKK.
Predstavniki Ljudske demokratične stranke vse obtožbe zanikajo in vedno znova poudarjajo, da ni nobenih dokazov, ki bi jih povezovali s terorističnim delovanjem. Izpostavljajo, da poskusi ukinitve stranke nimajo pravne podlage in da so očitna politična poteza, s katero želijo Erdoğan in njegovi zavezniki onemogočiti glas kurdskih predstavnikov. Za današnji OFFsajd smo se pogovarjali z Lokmanom Sazanom, članom komisije za zunanje zadeve stranke HDP, ki najprej predstavi, kaj tožilstvo stranki očita.
Ustavno sodišče, ki ima pristojnost odločati o prenehanju delovanja strank, je konec marca obtožnico zaradi formalnih pomanjkljivosti vrnilo tožilstvu, kar pa ne pomeni, da je postopka konec. Tožilec lahko popravljen dokument ustavnemu sodišču ponovno izroči, to pa bo potem še enkrat presojalo, ali bo obtožnico sprejelo in o zadevi odločalo. Pri tako odkrito političnem sodnem postopku se ponovno izpostavlja problematičnost neodvisnosti sodstva, ki člane HDP in njihove poslance v parlamentu kazensko preganja že več let. Sazan povzame sosledje dogodkov.
Nazadnje je bil zaradi »širjenja teroristične propagande« preganjan poslanec Omer Faruka Gergerlioglu. Na isti dan, ko je tožilstvo vložilo obtožnico na ustavno sodišče, je bil poslancu odvzet poslanski mandat in s tem poslanska imuniteta. Mesec pred tem ga je sodišče obtožilo na dveinpolletno zaporno kazen. Obtožbe segajo v leto 2016, ko je Gergerlioglu na Twitterju delil novico, ki je govorila o mirovnih pogajanjih med turškimi oblastmi in PKK.
Sazan nadaljuje, da preganjanje kurdskih strank v Turčiji ni nič novega.
Sogovornik je izpostavil primer Stranke demokratične družbe oziroma DTP, ki jo je turško ustavno sodišče zaradi domnevnih povezav s separatističnimi kurdskimi uporniki leta 2009 prepovedalo. Po soglasni odločitvi enajstih ustavnih sodnikov je bila kurdska stranka razglašena za »žarišče aktivnosti proti nedeljivi enotnosti« turške države in nacije.
To sicer ni edini večji sodni proces proti članom HDP. Drugi je povezan s tako imenovanim incidentom Kobani. Med obleganjem Kobanija, ki ga je oktobra 2014 spremljal ves svet, naj bi funkcionarji stranke pozvali k protestom, ki so potekali po različnih turških mestih. Takrat je v različnih spopadih med PKK in turškim varnostnimi silami umrlo skupno 31 ljudi. Kot pravi Sazanom, želijo turški tožilci ta proces, v katerem je obtoženih 108 ljudi, tudi nekdanji voditelj in predsedniški kandidat Selahattin Demirtaş, povezati s procesom za prepoved stranke.
HDP kljub množičnim napadom na vsakih volitvah izboljša svoj rezultat – nazadnje se je to zgodilo na lokalnih volitvah leta 2019. Je pomemben del za zdaj še pluralističnega turškega političnega prostora, vendar tudi na opozicijski strani nima resnih podpornikov.
Dodaj komentar
Komentiraj