Padajo hlodi
Vroči poletni dnevi prinašajo manjši predogled podnebne prihodnosti v Evropi, hkrati pa tudi opozorilo in zavedanje pomena nekaterih naravnih elementov, ki smo jih do zdaj imeli za samoumevne. Eden od njih so drevesa v urbanih središčih. Drevesa za mesta niso pomembna le zaradi estetike in senčnega zatočišča, temveč tudi z vidika mestne mikroklime. Več o njihovem pomenu za urbani prostor pove Boštjan Bugarič, eden od ustanoviteljev kolektiva Avtomatik delovišče, ki se ukvarja s sodobnimi urbanimi praksami, javnim prostorom in sodelovanjem med stroko, prebivalci in lokalno oblastjo.
V Kopru, enem najbolj vročih in sušnih mest v Sloveniji, so mestna drevesa spet vzrok nesoglasij med občino, zasebnimi gradbinci in domačini. Z izsekavanjem drevoredov ceder in hrastov je pred krepko več kot desetletjem velikopotezno začel nekdanji župan Boris Popovič. Namesto njih je ustvaril palmove drevorede, zaradi česar so lokalci Koper porogljivo imenovali Palma de Popo. Tako je Popovič kasneje poimenoval svoj družinski bar na plaži Mokra mačka. Izsekavanje avtohtonih vrst dreves se ni ustavilo niti skoraj štiri leta po tem, ko so Koprčani demokratičnega despota, kakor ga je nazival legendarni Marko Brecelj, uspeli odstraniti z oblasti. Nazadnje je krajevno skupnost na noge dvignila sečnja dreves na vrtu družabnega središča Circolo v strogem mestnem jedru na Ulici Osvobodilne fronte, nedaleč od Titovega trga. Circolo je v lasti koprske Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Sestavljen je iz notranje kavarne in zunanjega vrta, njegov lastnik pa izvaja prenovo lokacije, k čemur spada tudi sečnja sicer bolnih pavlovnij na vrtu. Posek dreves na vrtu Circola natančneje opiše Jadran Čalija, predsednik Krajevne skupnosti Koper-Center.
Lastnik Circola je sečnjo bolnih dreves utemeljil z izvedenskim mnenjem koprske javne komunale Marjetica, ki pavlovnij sicer ni omenjalo. Poleg tega je posek bolnih dreves ena od nalog, ki jo opravlja občina po uradni dolžnosti, saj ta drevesa lahko ogrožajo preostalo vegetacijo in v skrajnem primeru tudi meščane. Za krajevno skupnost posek bolnih dreves ni problematičen, zmotil pa jih je odnos lastnika zemljišča do mestnega zelenja. Jadran Čalija je dodal, da za sečnjo dreves, ki so po mnenju krajevne skupnosti nujna javna dobrina, niso potrebna nikakršna dovoljenja občine.
Glede na vse poseke dreves v Kopru je zadnji v Circolu zgolj kaplja v morje. Eden večjih vzrokov za nesoglasja med mestnimi akterji na tem področju je projekt Levji grad. To je načrtovana sedemnadstropna stanovanjska stavba tik pred Mudo, starimi vrati mestnega jedra, na območju zdajšnjega parka in parkirišča nasproti stavbe Banke Intesa Sanpaolo. Projekt Levji grad traja že od leta 2003. Medtem se je zamenjalo več investitorjev; trenutni investitor, podjetje Grafist, ki je v lasti Anteja Guberca, pa je parcelo odkupil od družbe IP Obala pred skoraj štirimi leti. S tem je prevzel tudi takrat že obstoječe projektne načrte. Guberac je poleg gradbenih podvigov v Kopru znan kot predsednik nogometnega kluba FC Koper, ki domače tekme igra na Bonifiki le nekaj sto metrov od načrtovane lokacije Levjega gradu. Antejev sin Ivica Guberac, ki se je na koncu minule sezone čustveno poslovil od profesionalnega igranja nogometa, si je nedavno omislil novega Lamborghinija.
Grafistove posege v mestno zelenje opiše Boštjan Bugarič.
Jadran Čalija je pojasnil, da krajevno skupnost pri projektu Levji grad moti višina načrtovanega bloka, ki bo popolnoma zakril pogled na mestno jedro. Največjo težavo vidijo v tem, da je lahko investitor Grafist brez posebnega občinskega dovoljenja posekal ciprese, smreke, borovce in akacije v parku. Odgovor krajevne skupnosti na sečnjo v parku pred vrati v staro mestno jedro komentira Čalija.
Krajevna skupnost Grafistu očita, da je Levji grad investitorska arhitektura, katere edini namen je dobiček, četudi se ob tem zniža kakovost življenja v okolici. Na Grafistu odgovarjajo, da so morali očistiti zemljišče in posekati drevesa, saj gre za gradbišče. Poseku daje pravno podlago obstoječe gradbeno dovoljenje, zato je ravnanje Grafista pravno neoporečno. Kot so nam pojasnili pri Grafistu, bodo zasadili nova drevesa, niso pa vedeli, katera. Dejali so še, da bi morali projekt soditi po tem, ko bo dokončan. Ker lokalne prebivalce vznemirja že zdaj, smo s koprske mestne občine želeli dobiti pojasnila, kako regulirajo sečnjo dreves v neposredni bližini starega jedra. V imenu občine je o občinski vpletenosti v projekte investitorjev za Radio Študent spregovorila Nina Trampuš, vodja kabineta koprskega župana Aleša Bržana.
Krajevni skupnosti Koper-Center samò zagotovilo Grafista, da bo na novo posadil še več dreves, seveda ni dovolj. Občinskemu svetu očitajo pasivnost pri obravnavi mestnega zelenja, saj ni sprejel ustreznih aktov, ki bi omejili prosto sečnjo zasebnikov. Zasaditev novih dreves je tudi časovno problematična. Preden bodo nova drevesa povsem nadomestila posekana, bo namreč preteklo več desetletij.
Da je nepremičninske projekte, kot je Levji grad, možno izvajati tako blizu spomeniško zaščitenega mestnega jedra, je omogočila zožitev vplivnega območja kulturnega spomenika zgodovinskega jedra Kopra leta 2007. Na občini na vprašanje o učinku ukinitve vplivnega območja sicer odgovarjajo, da zaradi tega, ker se vplivno območje nanaša le na kulturno dediščino, že pred letom 2007 ni neposredno vplivalo na posege v mestno vegetacijo. Boštjan Bugarič pa pojasnjuje, da je odsotnost vplivnega območja omogočila lažji dostop investitorjem in posledično tudi poljubno razpolaganje z drevesi na njihovih parcelah.
Circolo in Levji grad še zdaleč nista edini lokaciji, kjer se v Kopru dogaja in se je dogajalo sekanje dreves. Na občini poudarjajo, da povsod, kjer se drevesa podirajo, zasajajo nova drevesa in grmovnice. Tako so bila posekana stara drevesa na Muzejskem trgu, ki je bil preurejen z novimi drevesi in grmovnicami. Prav tako je občina še v času županovanja Borisa Popoviča v mestnem parku ob morju zasadila odrasla drevesa, ki pa so zaradi preslabega koreninskega sistema popadala na tla. Več Bugarič.
Vzrok za začetek drastičnih posegov v koprsko zelenje je bila Popovičeva vizija o videzu mesta, ko je leta 2002 prevzel funkcijo župana. Koper je želel spremeniti v obalni turistični dragulj po zgledu drugih sredozemskih mest, ki jih je obiskal na potovanjih. Sogovornik ne vidi težave v ideji o koprski identiteti, pač pa vidi odgovornost za sečnjo dreves in številne zastale gradbene projekte v nesposobnosti arhitekturne stroke, ki si ni upala kritizirati županovih idej.
V Krajevni skupnosti Koper-Center želijo spremeniti občinske predpise glede mestnih dreves, da bi preprečili njihovo dolgoletno izsekavanje. Zato bodo najverjetneje po županskih volitvah mestnemu svetu predlagali sprejetje odloka o zaščiti dreves, ki bo temeljil na popisu vseh dreves v mestnem jedru in nekdanjem vplivnem območju. Več o odloku Jadran Čalija.
Seveda bo za nadaljevanje koprske vegetacijske politike treba počakati na povolilni čas. Kot kaže, bosta na novembrskih volitvah najmočnejša kandidata trenutni župan Aleš Bržan in nekdanji župan Boris Popovič, ki je po porazu pred štirimi leti sicer obljubljal, da se politike več ne gre in da bo postal podjetnik.
Dodaj komentar
Komentiraj