Parižani v olimpijskem kaosu
Vsi športni džankiji se gotovo veselimo petka; poleg kruha bomo namreč nahranjeni še z ultimativnimi igrami, tistimi nabitimi s klasičnim antičnim fetišizmom. Olimpijske igre se letos odvijajo v Parizu, ki se navidezno lažje izogne katastrofalnim posledicam, ki jih igre tradicionalno imajo za lokalno prebivalstvo. Da nekateri Parižani organizacije iger ne bodo odnesli brez posledic, smo poročali že v začetku leta, ko smo poročali o januarski deložaciji iz skvotov v Saint-Denisu. V današnjem OFFsajdu se v luči začetka iger vračamo v Pariz, kjer se deložacije iz skvotov, gentrifikacija in splošna nedostopnost javnih storitev lokalcem nikakor niso ustavile.
Težave, s katerimi se Parižani soočajo zaradi organizacije olimpijskih iger, nam je predstavil David, prebivalec Pariza. Najprej nam predstavi nedostopnost vseh storitev v bližini Sene, kjer bo v četrtek potekala otvoritev iger.
Kot povedano je okoli 100 metrov brega Sene razdeljeno v tri različna varovana območja. Sogovorec opiše najbolj strogo varovano »sivo« cono, ki je namenjena preprečevanju terorizma.
Zaradi otvoritve olimpijskih iger, ki bo potekala na vodi, imajo po trditvah sogovorca nekateri lokalci težave z dostopom do zdravstvenih storitev. Ena izmed pariških bolnišnic se namreč nahaja na otoku na Seni.
V Parizu se bolj kot na vožnjo z avtomobili prebivalci zanašajo na javni potniški promet, zlati na podzemno železnico. David razloži, da je tudi javni prevoz zaradi olimpijskih iger postal zahtevna oblika mobilnosti.
Pariške oblasti so zaradi olimpijskih iger v mestu poostrile tako policijski kot tudi videonadzor. Po mnenju sogovorca oblasti s tem posegajo tudi v zasebnost lokalcev.
Oblasti so sicer s pripravo prestolnice na mega dogodek začele že lani, ko je konec aprila sto policistov iz enega od skvotov v mestu nasilno izselilo 400 migrantov. Osebe, ki večinoma prihajajo iz Sudana in Čada, so bivale v zapuščeni tovarni cementa Unibéton na območju L'Île-Saint-Denis na severu Pariza. Skvot stoji nekaj sto metrov od olimpijske vasi. Da se evikcije nadaljujejo, opaža tudi David.
Poleg nasilne izselitve iz skvota aprila lani je 12. marca policija iz barakarskega naselja Antony deložirala skoraj 200 ljudi, od tega 95 otrok. Prebivalci naselja trdijo, da ponudb za nadomestno prebivališče niso dobili. Le teden dni zatem je pariška prefektura izdala odredbo o deložaciji taborišča mladoletnih migrantov brez spremstva v predoru Villiot. Prefektura je prebivalcem taborišča naročila, naj prostor zapustijo v roku 48 ur, in zatrdila, da bo kasneje posredovala policija. Kljub zagotovilu je policija po podatkih organizacije Druga plat medalje taborišče popolnoma izpraznila manj kot 24 ur po najavi.
Policisti so nato s prebivalci barakarskega naselja Cours des Merveilles konec aprila opravili zaslišanje, da bi odločili o njihovi morebitni izselitvi v okviru pravnega postopka, ki ga je sprožil lastnik zapuščenega zemljišča, na katerem so zaslišani bivali. Na dan zaslišanja je občina na lastno pest prebivalce naselja deložirala. Poleg treh omenjenih primerov deložacij so pariške oblasti sredi maja izpraznile še dve barakarski naselji ob sotočju Sene in kanala Saint-Denis.
Prej omenjeno begunsko taborišče za mladoletnike brez spremstva ni bilo edino tako taborišče, ki so ga pariške oblasti zaradi olimpijskih iger izpraznile. V začetku leta je policija iz skvota pod mostom Pont au Change deložirala skoraj sto mladoletnikov. V začetku februarja so tedanji prebivalci skvota s protestom zahtevali pojasnitev deložacije in predložitev pravnih dokumentov, ki dokazujejo, da je imela policija pooblastilo za izselitev. Policijska komisarka je ob protestu izjavila, da je ravnala po ukazu prefekture, vendar upravnega dokumenta kljub zahtevam protestnikov ni predložila. Pariška občina je kasneje sporočila, da za deložacijo ni dala soglasja. To de facto pomeni, da je policija na lastno pest uničila prebivališče skoraj 100 mladoletnih migrantov.
Čeprav se večina olimpijskih dogodkov odvija v regiji Île-de-France, drugod po Franciji marginaliziranim družbenim skupinam z družbenim čiščenjem ni prizaneseno. V Bordeauxu je skoraj 500 ljudi živelo v barakarskem naselju ob stadionu Matmut Atlantique. Stadion bo gostil nekaj nogometnih tekem na olimpijskih igrah, zaradi česar je sodišče odločilo, da bo vseh 500 ljudi izseljenih, kar se je konec marca tudi zgodilo. Poleg tega so lokalne oblasti v Lillu v sredini maja izselile prebivalce barakarskega naselja Parc Matisse s 60 prebivalci. Predstavnik ministrstva za notranje zadeve v severni pariški regiji je zatrdil, da je prefektura želela narediti taborišča in barakarska naselja »nevidna v bližini lokacij, kjer se bodo odvijali dogodki in dejavnosti, povezani z olimpijskimi igrami«.
Toda pariške oblasti niso pometle le z migranti in brezdomci, temveč tudi s študentsko populacijo. Zaradi olimpijskih iger je brez namestitve v študentskih domovih ostalo tudi okoli tri tisoč pariških študentov.
V zameno za njihovo izselitev je ministrstvo za visoko šolstvo vsakemu študentu obljubilo odškodnino v vrednosti 100 evrov in po dve vstopnici za eno od tekmovanj na olimpijskih igrah.
Za konec David pove še, da v kaotični povolilni situaciji v Franciji prebivalci Pariza, ki so nezadovoljni zaradi izvedbe in organizacije olimpijskih iger, ne vedo, na koga naj naslovijo svoje pritožbe.
Zaključujemo z neslavnimi grožnjami s protestniškim sranjem v Seno. S tem so Parižani začeli groziti zaradi slabe milijarde in pol evrov vrednega projekta čiščenja reke, v kateri bodo tekmovali olimpijski plavalci. Po najnovejših informacijah se v Seno protestniško sicer ni posral še nihče, lahko pa da se še bo. Parižanom je kaj takega v luči vedno večje gentrifikacije mesta in družbenega čiščenja pod pretvezo organizacije največjih iger vseh časov težko zameriti.
Dodaj komentar
Komentiraj