Z novim letom se je ustavil uvoz ruskega plina čez Ukrajino, saj Ukrajina ni želela podaljšati pogodbe o uporabi njenih plinovodov. To je bil le še en korak v globoki preobrazbi oskrbe Evrope in Slovenije z energijo, ki se dogaja zaradi konflikta med Ukrajino in Rusijo. Toda spremembe hkrati omogočajo, da sistem ostaja čim bolj enak. Tako je bil pred nekaj dnevi podpisan dogovor o oskrbi Nemčije s plinom iz Črnega morja, kjer vrtine ob pomoči avstrijskega podjetja OMV vrta Romunija. Prav OMV je bil tisti, ki je pred skoraj šestdesetimi leti podpisal prvo pogodbo o dobavi plina iz Sovjetske zveze preko današnje Ukrajine. V današnjem OFFsajdu bomo pregledali, kakšne posledice – neposredne in posredne – ima prekinitev uvoza plina preko Ukrajine.

Tranzit plina čez Ukrajino je dolgo časa po začetku vojne leta 2022 potekal skoraj brez prekinitev, čeprav je več plinovodov prečilo območja najbolj ostrih spopadov. Edina ruska merilna postaja za spremljanje količin plina, ki vstopa v Ukrajino, se na primer nahaja v regiji Kursk, ki jo trenutno nadzoruje Ukrajina. Da se je tok plina na prvi dan letošnjega leta vendarle ustavil, je kriv iztek pogodbe med ruskim Gazpromom in ukrajinskim naftnim podjetjem Naftogaz. Pogodba je bila podpisan leta 2019, ko je Naftogaz še upravljal celotno ukrajinsko plinovodno omrežje. Kijev je v naslednjih letih pod diktatom Evropske unije ustanovil ločenega operaterja prenosnega omrežja, tako da je bilo partnerjev, ki bi se morali strinjati z novo pogodbo, na ukrajinski strani zdaj več, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je že sredi lanskega leta povedal, da Ukrajina takemu dogovoru nasprotuje.

Širši evropski prostor, nekoč močno odvisen od tega tranzita, zaradi njegove prekinitve ni občutil hujših posledic. Več o tem, kako je prekinitev dogovora vplivala na Evropo, razloži Leo Lehr, poznavalec plinskih trgov, sicer analitik pri avstrijski regulacijski agenciji E-Control.

Izjava

Kakšne spremembe so po prvem januarju zaznali pri slovenskem operaterju prenosnega sistema plina Plinovodi, razjasni Matjaž Sušnik, direktor ekonomskega sektorja.

Izjava

Da bi se lahko razvila situacija, kakršno imamo danes, je bilo jasno že dolgo pred iztekom pogodbe. Kako so se države pripravile na sedanji potek dogodkov, ko plin namesto iz Rusije v Zahodno Evropo teče iz Norveške in ladijskih terminalov na zahodu v Srednjo in Vzhodno Evropo, pojasni Lehr.

Izjava

Spor glede plačila prenosa je v prvih dneh leta 2006 za štiri dni prvič prekinil uvoz ruskega plina v Evropo, zaradi česar je prišlo do večjih motenj v oskrbi. A v naslednjih letih to ni prineslo sprememb dobave plina, saj je bil ruski plin cenejši, le poti so postale bolj razvejane, na primer z novim plinovodom Severni tok. Do leta 2021 je delež plina, ki je iz Rusije prišel čez Ukrajino, predstavljal samo še desetino evropskega uvoza. Tranzit čez Ukrajino je ostal pomemben za Srednjo Evropo, predvsem Slovaško, Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Te države so tako dobile okoli dve tretjini vsega svojega plina. Vse od poznih šestdesetih, ko je začela delovati sedaj prekinjena povezava čez Ukrajino in Slovaško do črpalne postaje Baumgarten na avstrijsko-slovaški meji, je plin tekel v smeri z vzhoda na zahod. Več o geografiji plinovodov Lehr.

Izjava

Zaradi povečane porabe plina med zimsko sezono dobavitelji posegajo tudi po rezervah v podzemnih skladiščih. Stanje v avstrijskih skladiščnih objektih direktno vpliva na Slovenijo, saj gre tudi za njene zaloge. Skupna napolnjenost skladišč v Evropski uniji je ob zadnjem preverjanju ta mesec znašala 60,9 odstotka.

Izjava

Kako so pri slovenskih Plinovodih povečali zanesljivost oskrbe s plinom v državi, razloži Sušnik.

Izjava

Plin bi lahko do Slovenije prišel tudi preko Hrvaške, ki je na otoku Krk postavila terminal za tankerje z utekočinjenim zemeljskim plinom, z angleško kratico LNG. Kako bodo izpeljali dotok po potencialni tretji poti, pojasni Sušnik iz slovenskih Plinovodov.

Izjava

Za Evropo vprašanje plina ni le tehnično ali poslovno vprašanje, temveč je tudi polje geopolitičnega rivalstva z Rusijo. Ruski zemeljski plin je bil zaradi svojega pomena za Evropo izvzet iz sankcij, ki jih je Bruselj sprejel proti Rusiji po napadu na Ukrajino. Kljub temu so države, ki so želele še ostrejšo politiko proti Moskvi, uspešno zapirale plinovode. Poljska je leta 2022 sama prekinila dobavo ruskega plina in kmalu ustavila tudi tranzit čez svoje ozemlje, do katerega je plin pritekal iz Belorusije. Istega leta je bil v sabotaži poškodovan še plinovod Severni tok, ki je tekel iz Rusije pod Baltskim morjem neposredno v Nemčijo. Čeprav krivci uradno ostajajo neznani, se je za najverjetnejšega osumljenca izkazala ukrajinska obveščevalna služba. Sedaj ostaja odprt še plinovod TurkStream, ki iz Rusije teče pod Črnim morjem v Turčijo in nato od tam čez Balkan proti severu, a so kapacitete tega plinovoda omejene.

Proti ukrajinski odločitvi, da ustavi tranzit plina čez svoje ozemlje, je najglasneje protestiral slovaški premier Robert Fico, ki je začel rožljati z grožnjami sankcij proti Ukrajini. Njegovo najmočnejše orožje proti Kijevu je sicer veto na skupne evropske odločitve o pomoči Ukrajini. Po nekaj sestankih v Bruslju se je Fico pomiril in bo glede na zadnje novice poskušal pridobiti večjo dobavo iz plinovoda TurkStream.

Največjo politično krizo je prekinitev ukrajinskega tranzita povzročila v Moldaviji in od nje odcepljeni mednarodno nepriznani regiji Transnistriji. Moldavija je za električno energijo odvisna od plinske elektrarne, ki se nahaja v omenjeni regiji. Transnistrija je doslej plin za potrebe tako ogrevanja kot proizvodnje električne energije dobivala iz Rusije preko Ukrajine. Že tako kompleksno situacijo zapleta še to, da je uvoznik tega plina Moldavsko energetsko podjetje Moldovagaz. Gazprom trdi, da ima Moldovagaz neporavnane dolgove in je zato napovedal prekinitev dobave Moldaviji, tudi če dobava ne bi bila že prekinjena zaradi Ukrajine.

Vlada Transnistrije, ki je tesna zaveznica Rusije, do sedaj zavrača nakup plina z zahoda preko Moldavije. Zaradi tega je v regiji prišlo do hudega pomanjkanja elektrike in plina za ogrevanje. Oblasti so, da bi omejene zaloge plina trajale čim dlje, uvedle redukcije elektrike. Gre torej za merjenje volje in vpliva v Transnistriji in s tem v Modaviji, kjer se prepletajo interesi Evropske unije, Rusije in njunih političnih elit. Po zadnjih novicah je Transnistrija pristala na pogajanje o uvozu plina z zahoda preko Moldavije.

Še zadnji zaplet v zgodbi vse šibkejših energetskih povezav med Rusijo in Evropo je ločen poslovni spor med Gazpromom in avstrijskim energetskim podjetjem OMV. Še pred prekinitvijo sporazuma o tranzitu z Ukrajino je OMV novembra lani prekinil dolgoletno pogodbo z ruskim Gazpromom, ki naj bi veljala vse do leta 2040. Dobavljanje plina, ki prihaja preko Ukrajine ali Slovaške za avstrijske lastne potrebe, je bilo zaradi tega ustavljeno. Po navedbah OMV-ja je Gazprom kršil določene obveznosti, ki jih nalaga omenjena pogodba. Za avstrijske potrebe so že imeli zagotovljene alternativne vire, ki so omogočali zamrznitev dogovora brez večjih težav. Več o dogajanju izpostavi Lehr.

Izjava
Za alternativno oskrbo s plinom je OMV leta 2023 z romunskim Romgazom začel projekt Neptun deep. Gre za pridobivanje plina iz Črnega morja približno 160 kilometrov od romunske obale. Napovedujejo, da se bo proizvodnja plina začela že leta 2027.

Izjava

Lehr doda še, da gre za enega največjih projektov te vrste. Kljub obsežnosti dejavnosti je možno predvideti, da ne bo v celoti nadomestila ruskega plina, ki med drugim prihaja tudi preko turškega TurkStreama.

Razvijanje domače naftne industrije bo tako očitno še ena od posledic vojne v Ukrajini. Končanje tranzita plina čez Ukrajino je najbolj vplival na države, ki imajo najmanj politične moči, torej Transnistrija in Moldavija. Evropske države so v pričakovanju težav v oskrbi že izvedle ključne investicije, ki pa predvsem omogočajo, da bi se za evropske države spremenilo čim manj.