Počasna evolucija ravnanja z odpadki

Počasna evolucija ravnanja z odpadki

Aktualno-politična novica
4. 5. 2016 - 17.00
 / OFFsajd

Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je na redni seji nadaljeval z obravnavo operativnega programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov. Nastanku obeh programov je botrovala evropska odpadkovna direktiva, ki je od članic zahtevala ustanovitev nacionalnih programov do decembra 2013. Slovenija je leta 2013 sicer sprejela nacionalni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki pa, že po imenu sodeč, ni zajemal celotnega toka odpadkov, kot so industrijski, rudarski in radioaktivni odpadki. Posledično smo še vedno v fazi sprejema dveh programov - s stališča Evropske unije namreč ne gre le za ravnanje z odpadki, temveč za sočasno preprečevanje nastajanja odpadkov. Širši cilj Bruslja, pričet lani, pa je dolgoročna tranzicija v smeri krožnega gospodarstva, ki je seveda tesno povezano tudi z ravnanjem z odpadki.

Cilj krožnega gospodarstva je sicer mlajši od odpadkovnih direktiv. Po drugi strani je nesmotrno, da se ob sprejemu sveže zakonodaje glede odpadkov ne upošteva tudi neločljivo povezanih in aktualnih političnih ciljev. Četudi oba operativna programa za ravnanje odpadkov krožno gospodarstvo omenjata, mu ne dajeta zadovoljive pozornosti. V najslabšem primeru pa se bo po večletnem sprejemanju nove zakonodaje to moralo kmalu posodobiti.

Manko omembe bodočih političnih smernic pa ni edina problematika osnutkov programov za ravnanje z odpadki in njihovo preprečevanje. Poleg tega, da se besedilo prekomerno ukvarja z obstoječim stanjem, so tudi njegovi cilji nejasni. Evropska odpadkovna direktiva nalaga članicam vzpostavitev lastnih kazalnikov in spremljanje uspešnosti programa. Obenem pa ne definira, katerih kazalnikov, in s tem dovoljuje članicam, da si izberejo ugodne kazalce in ignorirajo neljube.

Slovenija je sicer izredno uspešna pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov, medtem ko je nadaljnje ravnanje z njimi nepopolno. Ločevanje je namreč le prvi korak, saj lahko ločeni odpadki še vedno pristanejo v sežigalnicah namesto v nadaljnjih postopkih reciklaže in ponovne uporabe v industriji. Glavna prepreka pa ostaja na ravni priprave zakondaje, saj je tudi komunalni industriji v interesu implementacije boljšega ravnanja z odpadki.

V oddaji smo se pogovarjali s predstavnico Ekologov brez meja, Eriko Oblak.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness