Pohod na abhazijski parlament
Medtem ko v Gruziji že slab mesec dni potekajo protesti zaradi ponovne zmage vladajoče stranke Gruzijske sanje na parlamentarnih volitvah konec oktobra, protesti potekajo tudi v odcepljeni gruzijski regiji Abhazija. Protestniki v regiji nasprotujejo predlaganemu dogovoru, ki bi ruskim investitorjem omogočil nakup nepremičnin v regiji. Sporazum sta oktobra podpisala ruski minister za gospodarstvo Maksim Rešetnikov in abhazijska gospodarska ministrica Kristina Ozgan, preden stopi v veljavo pa bi ga moral v petek ratificirati še regionalni parlament, a so poslanci pred glasovanjem morali sejo preložiti, saj so se pred poslopjem parlamenta zbrali protestniki. Množica je s tovornjakom razbila kovinska vrata in obkolila stavbo. Nekateri protestniki so z oken odstranili kovinske rešetke in skoznja vdrli v stavbo. Med drugim so vdrli tudi v pisarne predsedniške administracije, ki se nahajajo v isti stavbi kot parlament. Policija je nato množico skušala razgnati s solzivcem, pri čemer je poškodovala vsaj 14 ljudi.
Protestniki pod vodstvom opozicije naložbenemu sporazumu nasprotujejo, saj bi z dovoljenjem ruskih investicij v nepremičnine ta lahko sprožil, da bi ruski investitorji z nepremičninskega trga izrinili domače. S protesti so začeli že 11. novembra, ko je policija aretirala več ljudi. Opozicija je dogodek takoj označila kot pregon iz političnih razlogov, v uradu generalnega tožilstva Abhazije pa so aretacijo utemeljili, češ da so bili pridržani zaradi vpletenosti v incident blizu abhaškega parlamenta, v katerem je bil pretepen poslanec Almas Akaba. Po navedbah kanala na družbenem omrežju Telegram imenovanega Respublika, sorodnikom ni bilo dovoljeno videti pripornikov. Protestniki so s protestnimi akcijami dan kasneje blokirali ceste v regionalni prestolnici Suhumi in skušali vdreti v zgradbo Službe državne varnosti ter zahtevali izpustitev zapornikov.
James Baillie, raziskovalec gruzijske zgodovine na dunajski akademiji znanosti, pojasnjuje, da podobni dogovori z Rusijo in nasprotovanje prav tem v Abhaziji niso novost.
Večina ozemlja Abhazije se je od Gruzije odcepila v bojih, ki so se končali leta 1993. Gruzija je sicer nadzor nad preostalim ozemljem dokončno izgubila leta 2008, po koncu vojne z Rusijo. Zgodovino odcepitve regije natančneje pojasni sogovorec.
Večina držav sicer Abhazije ne priznava kot samostojne in jo tretirajo kot del Gruzije. Kljub temu na lokalni ravni obstaja sodelovanje med sprtima stranema, pojasnjuje sogovorec.
Abhazija je zaveznico po odcepitvi našla v Rusiji, ki ima v regiji vojaške baze, prav tako pa ostaja najpomembnejši gospodarski partner regije. Nadalje odnos Abhazije z Rusijo komentira Baillie.
Sogovorec pojasnjuje, da se je skozi zgodovino etnična struktura prebivalstva te regije spreminjala, kar vpliva na današnje dinamike med Abhazijo, Gruzijo in Rusijo.
Predstavniki opozicije na protestih sicer niso zahtevali le umika predloga, temveč tudi odstop predsednika regije Aslana Bzhanie. Ta je protestnikom ponudil razpis predčasnih volitev, če zapustijo prostore parlamenta. Ob tem je sicer dejal, da se bo sam potegoval na predčasnih volitvah in protestnike obtožil, da skušajo razdreti povezave z Rusijo. Opozicija in protestniki sicer trdijo, da niso proti povezovanju Abhazije z Rusijo, a da ne želijo, da Bzhania te vezi uporabi za lastne sebične interese in za okrepitev svojega režima. Kot pojasni Baillie sicer protiruski sentiment v kontekstu Abhazije ne pomeni prozahodne usmeritve.
Abhazija bo tako tudi v primeru razveljavitve sporazuma primorana ugajati državam, ki jo priznavajo in ji ob tem nudijo gospodarsko in vojaško podporo.
Dodaj komentar
Komentiraj