Maribor je bil prvo slovensko mesto, ki se je lotilo eksperimentiranja s participatornim proračunom. Gre za koncept prenosa odločanja o investicijah v mestu na njegove prebivalce. Pilotni projekt je bil pred dvema letoma uspešno izveden, občinska izvedba projektov, demokratično izbranih znotraj skupnosti, pa je bila precej klavrna. Še slabše pa se je končalo z napovedano širitvijo participatornega proračuna, ki jo je obljubil mariborski župan Andrej Fištravec. Namesto širitve na celotno mesto so Mariborčani dobili popolno prekinitev občinske dejavnosti, ki zadeva participatorni proračun. Iniciativa mestni zbor, krajše IMZ, ki je bila pobudnica projekta, je namreč danes organizirala novinarsko konferenco z naslovom Zakaj je propadel participatorni proračun. Vsebino konference predstavljamo v tokratnem Offsajdu, v katerem smo se pogovarjali z Maticem Primcem iz IMZ.

Za začetek prisluhnimo orisu zgodovine participatornega proračuna v Mariboru. Razloži Primc:

Izjava

Pilotni projekt praticipatornega proračuna, čeprav izveden zgolj v četrti Radvanje, se je izkazal za uspešnega. Pričakovanja sta presegla tako množična udeležba kot skupnostni karakter izbranih projektov. Zato ni čudilo, ko je župan Fištravec napovedal širitev projekta na celotno mesto. Tukaj pa se je zataknilo, saj do realizacije ni prišlo. Kako se je obnašala občina ter kako je na zavlačevanje reagiral IMZ, pojasni Primc:

Izjava

Naj obnovimo. Delovna skupina, ki jo je občina ustanovila za namen priprave na izvedbo participatornega proračuna na področju celotne mariborske občine, je svoje delo opravila, kot je bilo načrtovano. Na vrsti je bil župan, ki pa ni želel zagotoviti sredstev za izvedbo projekta. Primc:

Izjava

Župan Fištravec je torej dal jasen signal, da pod njegovim vodstvom participatornega proračuna v občini ne bo, z Inicitivo mestni zbor pa je po koncu delovne skupine prekinil vse stike. So pa v IMZ-ju po neformalnih kanalih izvedeli, da želi župan projekt participatornega proračuna nadomestiti z nekakšnim posvetovanjem z občani glede določenih projektov. Naj spomnimo, da je podobno posvetovanje župan pred časom že izvedel, a je to služilo le kot poceni poskus obračunavanja z alternativnimi predlogi občinske opozicije. Več o tem, kako si Fištravec predstavlja neposredno demokracijo preberite tukaj.

Da se tako župan kot občina nista pripravljena participatornega proračuna lotiti resno, je bilo moč slutiti že med izvedbo edinega poskusa realizacije, za katerega lahko trdimo, da je bil udejanjen predvsem zaradi pritiska občanov, ne pa tudi pripravljenosti župana. Primc pojasni, kakšne učinke je imela organizacija občanskega soodločanja o proračunu pred dvema letoma:

Izjava

Kljub temu da je bil Maribor prvo slovensko mesto, ki se je lotilo participatornega proračuna, tovrstna praksa danes obstaja še v štirih drugih slovenskih občinah. Še več, je mnogo bolj zgledna, prav tako pa občani odločajo o večji količini sredstev. S pozitivnim pogledom v prihodnost zaključi Primc:

Izjava