Posekani na Rožniku
Na Mestni občini Ljubljana začenjajo s posekom 21 dreves na območju Podrožniške poti na Rožniku. Sečnjo so začeli že konec leta 2022, lani pa so jo, preden bi jo dokončali, morali ustaviti zaradi odločbe Inšpektorata za naravne vire in prostor. Sprva so načrtovali posek skoraj 400 dreves, do prekinitve pa so jih posekali čez 300. Na odločbo inšpekcije se je občina pritožila na ministrstvo za naravne vire in prostor, na katerem so inšpekcijsko odločbo odpravili, inšpekcija sama pa je postopek nato ustavila. Tako žaga lahko prosto zapoje, je že oktobra oznanil župan Zoran Janković, ki je za letos napovedal še sečnjo na območju ljubljanskega gradu. Včeraj je sicer dejal, da ne ve za nobeno načrtovano večjo sečnjo v letošnjem letu. V primeru 21 dreves na Rožniku gre, tako Jurij Kobe z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, za varnost uporabnikov poti.
Gozdarka Marija Jakopin se strinja, da je sečnja na Rožniku potrebna. Obenem izpostavlja, da je občina pri sečnji pred enim letom naredila več napak v odnosu do javnosti.
Za obsežno sečnjo na področju Rožnika so se na občini odločili predlani. Sečnja je bila predvidena v okviru ljubljanskega gozdnogospodarskega načrta med letoma 2011 in 2020, njen namen pa je vzdrževanje gozda. Za sečnjo so takrat označili 389 dreves. Zaradi velikega posega v obmestni gozd so, ko so pričeli s sekanjem, naleteli na odpor javnosti. Lanskega januarja so Mladi za podnebno pravičnost, Protestival in Inštitut za politike prostora na Rožniku zaradi sečnje tudi organizirali protest. Nepravilnosti je pri sečnji videla tudi inšpektorica za naravne vire in prostor, ki je z odločbo sečnjo prekinila. Občina za sečnjo namreč ni pridobila mnenja Zavoda za varstvo narave.
A ljubljanska občina je, kot so nam odgovorili z inšpektorata, pozitivno mnenje Zavoda za varstvo narave že pridobila v okviru gozdnogospodarskega načrta. Na podlagi tega so se na ministrstvu za naravne vire odločili, da bodo pritožbi občine ugodili, inšpektoratu pa naložili oblikovanje dodatne argumentacije za odločbo. Na inšpektoratu so nato ugotovili, da občini po Zakonu o ohranjanju narave za izvedbo posameznih del ni treba pridobiti ločenega mnenja Zavoda za varstvo narave, zato so inšpekcijski postopek ustavili.
Tako so se januarja letos sestali predstavniki občine, Zavoda za gozdove, Zavoda za varstvo narave, podjetja Voka-Snaga, ki z gozdom upravlja, in podjetja Tisa, ki izvaja posek. Strinjali so se, da je potreben posek še 21 dreves. Da je na Rožniku sečnja v splošnem potrebna, se strinja tudi Jakopin.
Mediji so po prekinitvi sečnje poročali, da je bilo posekanih okoli 200 dreves, torej polovica načrtovanih. Glede na to, da je na seznamu za posek še 21 dreves, je na prvi pogled videti, da so cilj zmanjšali. A Viktor Miklavčič, vodja območne enote Ljubljana na Zavodu za gozdove Slovenije, pojasnjuje, da so bili pred prekinitvijo že veliko bližje svojemu cilju.
Ko so lani protestirali proti sečnji na Rožniku, so opozorili, da tako obsežno izsekavanje mestoma meji na golosek, zato si je težko predstavljati, da gre zgolj za varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo. Vendar Jakopin pojasnjuje, da je golosek v Sloveniji prepovedan, tudi v primeru Rožnika pa do njega ni prišlo.
Na Rožniku bodo posekana drevesa tudi zamenjali z novimi. Razlog pojasni Miklavčič.
Maja Simoneti, krajinska arhitektka z Inštituta za politike prostora, meni, da bi morali biti v odločanje glede sečnje vključeni tudi drugi akterji. Do nevladnih organizacij na primer glede sečnje ni pristopil noben državni organ, za kar sicer poudarja, da ni zakonsko nujno, bi pa pomenilo primer dobre prakse.
Simoneti meni tudi, da bi morala v prid bolj javnemu upravljanju z Rožnikom govoriti bogata zgodovina Rožnika kot javne površine.
Rožnik ni edini del Ljubljane, kjer so drevesa zadnji teden v središču pozornosti. 17 dreves z Linhartove ceste so preselili v Šmartinski park ob Žalah, da bi preostalim drevesom ob cesti priskrbeli boljše pogoje za rast. Simoneti pozdravlja odločitev, da so drevesa preselili, namesto da bi jih posekali, a ima pomisleke glede njihove nove lokacije.
Gozd pokriva več kot polovico Slovenije in je tako pomemben del ne le biološke, temveč tudi socialne sfere. Jakopin poudarja, da zaradi tega razume odpor do sečnje na Rožniku, a se ji zdi, da s krajinskim parkom upravljajo primerno. Vendarle župan Janković vedno na koncu posluša zgolj in samo stroko.
Vir slike: Flickr
Dodaj komentar
Komentiraj