V kritju tehnokracije
Evropska veja organizacije Transparency International je objavila poročilo o upravljanju Evropske centralne banke, krajše ECB. Poročilo, naslovljeno Dve strani istega kovanca, se ukvarja na eni strani z neodvisnostjo Evropske centralne banke, na drugi pa z odgovornostjo te institucije. Rdeča nit, ki spleta poročilo, je povezava med pristojnostmi banke, ki ob zaslonu tehnokracije nemalokrat poseže na politično področje, in mankom mehanizmov demokratičnega nadzora. Kje so raziskovalci črpali navdih za naslov poročila, nam pojasni njegov urednik Leo Hoffman s Transparency International Europe.
Kot pojasni Hoffman, so se časi, v katerih je bila avtonomija ECB upravičena, spremenili. Banka je razširila svoje pristojnosti, ki vključujejo nadzorovanje bank, pogajanja z državami za izdajo posojil in reševanje evra. Nadaljuje Hoffman.
Da je avtonomija Evropske centralne banke predvsem v interesu kapitala, meni sociolog in član Iniciative za demokratični socializem Marko Kržan.
Preden se spustimo v primera, ki sta ključna za analizo v poročilu Dve strani istega kovanca, se pomudimo še v za Slovenijo aktualnem primeru reševanja slovenskih bank. Policijska preiskava v zvezi z izbrisom podrejenih obveznic je naletela na izpodbijanje sodnih nalogov za preiskavo prostorov Banke Slovenije prav s strani Evropske centralne banke. Komentira Kržan.
Transparency International je pod drobnogled vzel predvsem pogajanja ob grški finančni krizi, kjer se je ECB znašla na dveh stolih. Omejevala je višino nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, o čemer ni javno poročala, in na tak način vršila pritisk na grške banke. Istočasno se je z grško vlado v okviru trojke pogajala o pogojih za dodelitev mednarodnih kreditov.
V podobno navzkrižje interesov bi ECB utegnila pasti tudi v aktualni zgodbi italijanske banke Monte dei Paschi di Sienna, o kateri lahko izveste več, če prisluhnete Kultivatorju z naslovom Monte dei debito. Več ugotovitev nam poda Hoffman:
V okviru poročila je Transparency International Europe pripravila tudi priporočila za Evropsko centralno banko. Po njihovem bi se ECB morala posvetovati z evroskupino in Evropskim parlamentom, preden sprejema odločitve, ki ležijo izven njenih pristojnosti. Vse sprejete odločitve bi morala ECB objaviti javno, z Evropskim parlamentom pa bi morala deliti stališča, ki jih zastopa v mednarodnih telesih, kakršen je Baselski komite, ki na mednarodni ravni določa smernice za regulacijo finančnih trgov. Še eno izmed pomembnejših priporočil pa je evalvacija internih pravil ECB pri postopanju do žvižgačev. Hoffman priznava, da so priporočila visokoleteča, poda pa tudi strategijo, s katero želijo priti do njihove uresničitve.
*Zaradi časovne omejenosti, nekaterih izjav v oddaji nismo mogli uporabiti. Pripenjamo jih k prispevku na spletu.
kržan3 - kritika doktrine ECB
hoffman3 - primer Irske
hoffman6 - podrobneje o priporočilih za ECB
Dodaj komentar
Komentiraj