Praznično pravljični zakonski sveženj
Včeraj pozno ponoči je državni zbor s 50 glasovi za in 7 proti izglasoval sedmi protikoronski zakon, krajše 7. PKP [sedmi pe-ka-pe], ki ga je po burni razpravi na izredni seji danes potrdil še državni svet. Za zakon so poleg koalicijskih poslancev glasovali poslanci narodnih manjšin, SNS in DeSUS. Proti so pričakovano glasovali poslanci Levice, preostale poslanske skupine, združene v neuspeli Koaliciji ustavnega loka, pa so se glasovanja vzdržale. Sedmi paket podaljšuje predhodne in uvaja nove ukrepe, namenjene predvsem ranljivim skupinam ter lajšanju likvidnosti gospodarstva. Med njimi je tudi nekaj vladnih bonbončkov, o katerih več v nadaljevanju.
Osnutek zakona so pred dvema tednoma potrdili na seji ekonomsko-socialnega sveta. Sindikatom, ki so v primeru vključitve zamrznitve minimalne plače napovedovali splošno stavko, je ta ukrep uspelo izločiti. Neuspešna pa je bila izključitev določbe o tako imenovanem prisilnem upokojevanju. Odbor DZ za finance ga je v ponedeljek črtal iz zakonskega besedila, poslanskima skupinama SDS in NSi pa ga je v zakon uspelo vključiti z amandmajem. Člen sicer določa, da lahko delodajalci zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, odpovejo delovno razmerje brez navedbe razloga. Posledice ukrepa komentira Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Vlada, predvsem poslanska skupina NSi, je uvedbo tega zakonskega člena utemeljevala z odpiranjem novih delovnih mest za precejšnje število visoko kvalificiranih brezposelnih mladih. Jerkič na to odgovarja.
Delodajalci so do očitkov sindikatov sicer kritični. Izpostavljajo, da v privatnem sektorju takšnih odpuščanj najverjetneje ne bo. Igor Antauer, predstavnik interesne skupine delodajalcev v državnem svetu, sicer pa nekdanji generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, krajše ZDOPS, poudarja, da določba o tako imenovanem predčasnem upokojevanju zadeva najverjetneje tiste, ki so zaposleni v javni upravi.
Že upokojenim s stalnim prebivališčem v Sloveniji vlada namenja zvišanje pokojnin. Tisti s pokojnino do 510 evrov bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 300 evrov, s pokojnino do 612 evrov v višini 230 evrov, s pokojnino do 714 evrov pa v višini 130 evrov. Fiskalni svet je po objavi osnutka zakona prejšnji teden glede omenjenih ukrepov podal negativno oceno, saj naj bi ti še oslabili stanje javnih financ. Slovenija, ki je za blažitev posledic epidemije koronavirusne bolezni letos namenila 2,6 milijarde evrov, je vrednost zadnjega zakonskega paketa ocenila na 550 milijonov evrov in tako za kar 50 milijonov evrov presegla proračunske napovedi. Komentira predsednik fiskalnega sveta David Kračun.
Za čas epidemije zakon določa denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, predvideno je tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najbolj ranljivim skupinam - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki in starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka, študentje pa bodo upravičeni do 150 evrov subvencije. Nekdanja dekanja Filozofske fakultete Branka Kalenič Ramšak je v državnem svetu izpostavila, da znesek nikakor ne odtehta izpada dohodkov študentov, ki so se preživljali z delom prek študentskega servisa.
Zaposlenim v javnem zdravstvu in domovih za starejše, ki delajo z bolniki s SARS-COV-2, zakon do konca leta 2021 prinaša za najmanj 30 odstotkov višje plače. Tistim, ki so okužbi z novim koronavirusom še posebej izpostavljeni, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov. Zakon prinaša številne dodatne ukrepe tudi na področju gospodarstva. Med drugim se bo povečal obseg sredstev, namenjenih za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Ob tem delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo več treba dokazovati poravnanih dajatev. Razlog za ukrep predstavi Antauer.
Med bonbončki novega zakona je tudi subvencija gasilskim društvom. Ta bodo lahko dobila med 2000 in 4000 evrov, tista s posebnim pomenom za lokalno skupnost pa še 1000 evrov. Kakšne so potrebe varuhov pred požari in naravnimi nesrečami, pojasni Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.
Ukrep, ki je sicer dvignil največ prahu, je bila napoved vlade, da bodo duhovniki in drugi verski uslužbenci prejemali mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Ob tem jim bo država pokrila tudi prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje. Kako je bilo to področje urejeno do sedaj, komentira tiskovni predstavnik slovenske škofovske konference dr. Tadej Jakopič.
Ali se zdi uradni Rimokatoliški cerkvi v Sloveniji vpeljava temeljnega dohodka za duhovnike upravičena? Jakopič odgovarja.
Sicer so duhovniki za svoje preživljanje odvisni od donacij vernikov, ki se med župnijami razlikujejo.
Vlada tudi tokrat ni pripravila izračunov javnofinančnih posledic ukrepa, ki bi lahko po izračunih Fiskalnega sveta položaj javnih financ poslabšal za vsaj 35 milijonov evrov letno. Ob tem je treba poudariti, da sta proračuna za leti 2021 in 2022 zastavljena precej ekspanzivno. Načrtovani izdatki zaradi blažitev posledic epidemije koronavirusa pa precej visoki in zato izpostavljeni precejšnjim tveganjem. Kljub temu da je trenutno možnost zadolževanja na mednarodnih trgih zaradi nizkih obrestnih mer ugodna, se lahko to kadarkoli spremeni, še poudarja Kračun.
Od pozitivnih določb 7. PKP so poslanci na včerajšnji predlog podprli dopolnilo SMC, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji izplača zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021. Že v ponedeljek je odbor za finance preprečil tudi ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij. V zakonu ostaja zapisano zvišanje deleža, ki ga je mogoče nameniti za donacije, na kar celoten odstotek od obračunane dohodnine zavezanca.
Poslušalstvo in podporništvo Radia Študent, vaši letošnji prispevki bodo tako kar enkrat višji, hvala vam!
Dodaj komentar
Komentiraj