Praznik EU-kracije
Točno dve minuti po enajsti uri zvečer nam je Bog ponovno podaril radost edino. Zaključila se je namreč ena izmed večjih manifestacij parlamentarne demokracije na setu, ki jo imenujemo volitve za Evropski parlament. Konec tedna, ko prispejo še glasovnice iz tujine, bo potrjen zbor 751-ih predstavnikov ljudstva v Evropski uniji, med katerimi bo tudi osem poslancev iz Slovenije. Največ glasov je prejela zveza Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, ki bo v Bruselj poslala Romano Tomc, Milana Zvera in Franca Bogoviča. Sledi stranka Socialni demokrati, ki jo bosta predstavljala Tanja Fajon in Milan Brglez. Dva predstavnika bo v parlamentu imela tudi Lista Marjana Šarca, in sicer Ireno Jovevo ter Klemna Grošlja. Zadnjo vstopnico v Bruselj pa je ujela Ljudmila Novak s stranko Nova Slovenija - Krščanski demokrati.
Novi sestav slovenskih evropskih poslancev je tako izgubil enega predstavnika tako imenovanih pomladnih strank. Rezultate volitev povzame Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment.
Na letošnjih volitvah za Evropski parlament je prvič po letu 1994 glasovala več kot polovica volilnih upravičencev. Največji porast udeležbe na evropskih volitvah se je zgodil v Španiji in Romuniji, kjer je glasovalo skoraj 20 odstotkov več volivcev kot leta 2014. Slovenija na tem področju izstopa, saj je s skromnimi 28-imi odstotki volilne udeležbe uspešnejša le od Slovaške.
Kljub temu da je stranka Levica imela prvo slovensko spitzenkandidatko, to je vodilno kandidatko nadnacionalne stranke Evropska levica, ni prejela poslanskega mandata. Med drugim je neuspeh manjših strank eden izmed razlogov za uspeh Socialnih demokratov, ki so na tokratnih volitvah prehiteli stranko predsednika vlade Listo Marjana Šarca.
Lista Marjana Šarca je kljub temu osvojila dva mandata in se s tem še močneje uveljavila v slovenskem političnem prostoru, kar je po mnenju Roka Čakša, urednika spletnega portala Domovina.je, presenečenje. Strokovnjaki so namreč stranki LMŠ napovedovali dober rezultat le ob visoki volilni udeležbi.
Na drugem polu slovenske politične strukture je Nova Slovenija zadržala svoj sedež v parlamentu, a bo Lojzeta Peterleta in njegove orglice zamenjala Ljudmila Novak. Čakš predvideva, da bi ta stranka lahko dosegla višji rezultat, če ne bi zavrnila povezovanja s Slovensko ljudsko stranko. To je izkoristila Slovenska demokratska stranka in povečala svoj izkupiček, čeprav ostaja občutek, da bi s samostojno kampanjo zadržala tri predstavnike v Bruslju.
Največji poraz je poleg Levice, ki je na stavnicah kotirala višje, doživela Stranka modernega centra, to je Mira Cerarja. Iz vladne stranke z najmnožičnejšo podporo pred petimi leti je na evropskih volitvah padla na tretje najslabše mesto. Za njo sta le stranki Dobra država in Gibanje Zedinjena Slovenija pod vodstvom Andreja Šiška, vojvode štajerskega. Kar trinajst kandidatov za poslanca je dobilo več preferenčnih glasov kot Stranka modernega centra. Kljub temu so lahko v Stranki modernega centra zadovoljni, saj bodo v Državnem zboru dobili enega poslanca več. Milan Brglez, ki bo v Evropskem parlamentu sicer zastopal Socialne demokrate, je bil za državnega poslanca izvoljen v stranki SMC in ga bo tako potrebno nadomestiti. Pojasni Čakš.
Tudi na nivoju celotne Evropske unije ni prišlo do drastičnih sprememb. Največjo izgubo sta doživeli Evropska ljudska stranka ter tako imenovano Progresivno zavezništvo socialistov in demokratov, ki sta skupaj predstavljali absolutno večino parlamenta. Včerajšnjih rezultatov so se najbolj razveselili v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo, bolje poznanem kot ALDE, in Skupini zelenih. Za vzpostavitev večinske koalicije in s tem uveljavljanje interesov se bosta tako največji stranki morali povezovati vsaj še z ALDE in eno manjšo stranko. Maksuti pojasni, kako lahko te spremembe vplivajo na prihodnost evropske politike.
Čeprav v celostni sliki evropskega parlamenta ne bo prišlo do velikih sprememb, so rezultati volitev pretresli lokalno politično stanje v posameznih nacionalnih državah. Grški premier Aleksis Cipras je tako na primer napovedal predčasne volitve, potem ko je opozicijska stranka Nova demokracija prejela več glasov kot vladajoča Siriza. Tudi v Franciji je opozicijska stranka Marie Le Pen Narodni zbor prejela več poslanskih mandatov kot stranka predsednika države Emmanuela Macrona Naprej, republika. Na splošno so skrajno desne stranke, združene v Evropsko zvezo narodov in nacij, pridobile znatno več mandatov kot pred petimi leti, najmočnejši pa so bili v Franciji in Italiji. Nadaljuje Maksuti.
Najuspešnejša stranka preteklih volitev je po besedah njenega ustanovitelja in najvidnejšega člana Ivana Pernarja hrvaška stranka Živi zid, ki v Bruselj sicer pošilja samo enega predstavnika. Pernar je namreč izračunal, da je podpora največjima strankama HDZ in SDP od zadnjih evropskih volitev močno upadla, Živemu zidu pa je zrasla za rekordnih 1106 odstotkov, in sicer z 0,47 na 5,67 odstotka glasov.
Preko Kolpe pa so s tem politične stranke na Slovenskem zaključile maratonsko kampanjo, ki traja od septembra leta 2017, ko smo glasovali na referendumu za drugi tir. Od takrat smo volili še predsednika države, pa poslance v Državni zbor, še enkrat o drugem tiru in voditelje lokalnih skupnosti.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj