Razglednica s Koroške
🔊🔊🔊 Vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek do konca meseca ob 17-ih prisluhnite avgustovskim lokalnim OFFsajdom 🔊🔊🔊
Ne glede na vrhunec poletja in visoke temperature, je te dni v pisarnah občine Ravne na Koroškem delovno. Na obisku so bili danes bojda investitorji iz Nemčije in Slovenije, po besedah župana Tomaža Rožena pa istočasno pripravljajo tudi pisno gradivo za interesente iz Italije in Katarja. Pravi, da si obetajo tudi obisk iz Kitajske.
Vsi ti investitorji trkajo na županova vrata zaradi Rimskega vrelca. Gre za kompleks v Kotljah v občini Ravne, ki vključuje 17 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče s propadajočo hotelsko stavbo in pripadajočimi objekti, zelenimi površinami, parkiriščem in vrtino z izvirom zdravilne mineralne vode. Občina je znova lastnik od leta 2016 dalje, od takrat pa zanj išče vlagatelje od lokalne železarne pa vse do Kitajske, kamor se je župan nedavno odpravil v družbi lokalnega poslovneža in predsednika NK Fužinar Ravne, Petra Stočka. Po vzoru mariborskega župana Andreja Fištravca, ki je bil na Kitajskem že 31-krat, sta vlagateljem predstavila možnosti za razvoj turizma na Koroškem, ob Rimskem vrelcu pa sta poskusila dobiti tudi interesente za vlaganje v bližnje Ivarčko jezero, ki je sicer zaenkrat v lasti zasebnika, ki pa ga ne vzdržuje.
Kompleks Rimski vrelec je bil v takšni ali drugačni rabi celotno 20. stoletje, gostinski objekti pa so nazadnje delovali leta 2002. Pred drugo svetovno vojno je bil zdraviliški hotelski kompleks v lasti družine Schütz, med vojno so bile tam pisarne gestapa, po vojni pa je bil nacionaliziran.
V času Jugoslavije je prešel preko rok številnih zavodov in podjetij, po osamosvojitvi in zaključeni denacionalizaciji v devetdesetih pa je lastnica postala Občina Ravne. Časovnico propada predstavi Tomaž Rožen, ki opravlja funkcijo župana že od leta 2006 dalje, še pred tem pa je en mandat deloval kot podžupan.
Kot rečeno, je imel Rimski vrelec pred občino v lasti ruski zdravnik Musa Abidov. Poslovni del načrta moskovskega zdravnika v Kotljah je predvideval tri faze razvoja. V prvi, ki naj bi bila končana še pred koncem 2013, bi Abidov v celoti obnovil in prav tako dogradil hotel, v njem odprl rehabilitacijski center, del objekta pa namenil turistični ponudbi. Za Rimski vrelec je Abidov leta 2012 tako odštel 480 tisoč evrov in se zavezal, da bo samo v prvi fazi prenove vanj vložil 2,2 milijona evrov. Pred zainteresirano javnostjo v Kotljah je bilo takrat zatrjeno, da bo vlagatelj, če v dogovorjenem roku ne bo obnovil hotela in v njem odprl rehabilitacijskega centra, objekt brezplačno vrnil občini. Realnost je bila drugačna, kot pojasni Mateja Kotnik, dopisnica Dela s Koroške.
Interes so sprva iskali v domačih logih, natančneje pri Železarni Ravne oziroma Slovenski industriji jekla, a so tam naleteli na gluha ušesa. Rožen predstavi ponudbo, ki jo sedaj potencialnim investitorjem ponuja občina. Pri tem ji pomaga pogodbeni sodelavec Bogdan Lipovšek, nekdanji dolgoletni direktor Grand hotela Union.
Osrednja stavba Rimskega vrelca ni kulturno zaščitena, je pa zato pripadajoči vrelec mineralne vode, ki ga bo bodoči lastnik dobil v upravljanje.
Grad Javornik nad Ravnami je še ena stavba zgodovinskega pomena v občinski lasti. Za razliko od objekta v Rimskem vrelcu je ta grad, ki je to sicer le v imenu, po videzu pa bolj vila, kulturno zaščiten. Zgodba pa je bolj kot ne podobna predhodni iz Kotelj. Skupina štirih domačih vlagateljev je želela na hribu, na katerem stoji grad, izpeljati projekt gradnje stanovanj in obnove gradu, a so šli v stečaj. Tudi v tem primeru je občina v pogodbo zapisala varovalko, da dobi zemljišče in objekt nazaj, če vlagatelj ne bi izpolnil obvez. Pri teh jih je sicer po mnenju župana oviral tudi Zavod za varovanje kulturne dediščine, ki je oklestil prvotne načrte. Ob zaporednih stečajih je nazadnje občina bila primorana za 217 tisoč evrov nazaj odkupiti tristo let star grad. Bodoče občinske načrte zanj predstavi Rožen.
Župan v isti sapi priznava, da razen najnujnejših opravil dela na prenovi gradu še niso stekla. Za razliko od Javornika se zdi, da ima občina zvezane roke pri problematiki Ivarčkega jezera.
Ivarčko jezero je 1,2 hektarja velika vodna površina pod Uršljo goro, nedaleč od Rimskega vrelca. Okolica je bila urejena v 80-ih let s strani železarne in njenih delavcev. Po spremembi družbene ureditve je železarna zemljišče in pripadajočo infrastrukturo prodala zasebnikom, ki so to prodali naprej, nazadnje pa je prešlo v last Grah Group, d.o.o. Ta holdinška družba iz Slovenskih Konjic zadnji dve leti zanemarja skrb za jezero in njeno okolico, kot pojasni dopisnica Dela, Mateja Kotnik.
Lani je sicer občina trdila, da naj bi Grah za najem zahteval petdeset tisoč evrov letno ali poldrugi milijon za odkup. Župan občine Tomaž Rožen pravi, da gre za previsok znesek, in izraža skrb ob pospešenem propadanju Ivarčkega, ki je prej več desetletij veljajo za priljubljeno zbirališče lokalcev in prizorišče kulturnih dogodkov.
Grah Group, d.o.o. je 100-odstotni lastnik Ivarčko, d.o.o., ki poleg jezera obvladuje tudi bližnje neobratujoče smučišče. Poleg tega je Grah obvladujoča družba podjetjem SG Automotive, Inductech, Technoplast in Grah Lighting, ki delajo večinoma za avtomobilsko industrijo.
Po Ajpesovih podatkih iz izkaza poslovnega izida iz leta 2017 ima Ivarčko 6,1 milijona evrov bilančne izgube, ki jo je v obračunskem obdobju leta 2017 povečalo še za četrt milijona evrov. Direktor Grah Group Robert Grah danes ni bil dostopen za komentar, so pa iz družbe lansko leto za časopis Večer pojasnili, da v tem trenutku ne morejo namenjati sredstev turizmu, saj se fokusirajo na primarno dejavnost. Če so še v letu 2016 beležili izgubo v višini milijona evrov, pa so v letu 2017 po konsolidiranem letnem poročilu sodeč zabeležili prihodek v višini nekaj pod 3,5 milijoni evrov. Visoka najemnina in kupnina, ki jo zahteva Grah, je tudi posledica, da je lastnina obremenjena s hipoteko.
V trenutnih okoliščinah občina še vedno izvaja vzdrževalna dela v okolici samega jezera v upanju na boljši jutri.
Občina na visok znesek, ki ga zahteva lastnik, ne more pristati, zato razmišlja tudi o alternativnih ukrepih, s katerimi bi prisilila Grah Group k prodaji ali vsaj ureditvi jezera.
Če za jezero še obstaja prepričanje, da se bo slej ali prej uredilo, pa so možnosti za razvoj prej omenjenega bližnjega smučišča znatno slabši. Tomaž Rožen.
Župan pravi, da bi bila občina pripravljena odkupiti Ivarčko, zanj so pripravljeni dati do pol milijona evrov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj