Rdeča luč na koalicijskem semaforju
Nemške parlamentarne stranke so se dogovorile za datum predčasnih volitev, ki bodo konec februarja prihodnje leto. Predčasne volitve vlada razpisuje po razpadu vladajoče semaforske koalicije, ki je vzdevek dobila po strankarskih barvah koalicijskih partneric – rdeče Socialdemokratske stranke, krajše SDP, rumene Svobodne demokratske stranke, krajše FDP in stranke Zelenih. Iz koalicije so izstopili rumeni po kanclerjevi odstavitvi njihovega finančnega ministra Christiana Lindnerja.
Neposreden povod za odstavitev liberalnega finančnega ministra Lindnerja je bilo njegovo nasprotovanje predlogu kanclerja Olafa Scholza o razglasitvi izrednih okoliščin zaradi vojne v Ukrajini, s katero bi vlada pri pripravi proračuna lahko zamrznila ustavno fiskalno pravilo, ki omejuje dodatno državno zadolževanje na 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda. Lindner je zatrdil, da bi bila taka odločitev neustavna in da bi prekršil svojo prisego, če bi jo odobril. Berlinski dopisnik portala Euractive Jonathan Packroff pojasnjuje, da je bil kanclerjev predlog le zadnji žebelj v krsto zavezništva z rumenimi.
Nasprotja med strankami, zlasti med socialdemokrati in liberalci, so se kazala že dlje časa, njihova razhajanja pa niso bila omejena le na spor o fiskalnem pravilu, temveč o širši porabi državnega denarja.
Čeprav je bila za razpad semaforske koalicije ključna odstavitev Lindnerja in s tem odnos med liberalci in socialdemokrati, so si v zadnjih treh letih te vladne sestave najbolj nasprotovali liberalci in zeleni.
Lindner je Scholzev predlog, zaradi katerega je koalicija nazadnje razpadla, kritiziral z argumentom, da se izredne okoliščine zaradi vojne v Ukrajini ne bodo uporabljale samo za plačevanje oboroževanja Ukrajine in za pomoč ukrajinskim beguncem, ampak bi se zaradi povezave z energetsko krizo lahko uporabile za financiranje praktično česarkoli.
Nemška ustava omogoča zamrznitev omejitve državnega zadolževanja v primeru izrednih okoliščin, ki so bile nazadnje razglašene med epidemijo koronavirusa. Pred enim letom je nemška vlada tako že poskusila zaobiti fiskalno pravilo s prenosom 60 milijard evrov neporabljenih posojil, namenjenih ukrepom za blaženje posledic epidemije Covida-19, v sklad za podnebno prenovo. Tega Lindner kot finančni minister takrat ni blokiral, so se pa proti temu na ustavno sodišče pritožili opozicijski krščanski demokrati. Ustavno sodišče je pritožbi pritrdilo in svojo odločitev pojasnilo s tem, da poraba 60 milijard evrov za podnebni sklad ne zadostuje ustavnim pogojem za izredno zadolževanje, poleg tega pa lahko izredni ukrepi veljajo le eno leto, nakar je treba razglasitev izrednih okoliščin podaljšati.
Scholz je po izstopu rumenih ministrov sprva napovedal glasovanje o nezaupnici za v sredino januarja, kar bi pomenilo, da bi predčasne volitve skladno z nemško zakonodajo lahko razpisali v marcu. Temu so nasprotovali v Krščansko demokratski uniji, kjer so želeli glasovanje o nezaupnici opraviti že ta mesec in tako predčasne volitve razpisati čimprej. Parlamentarne stranke, razen Alternative za Nemčijo, ki je na pogovore niso vabili, so se včeraj po poročanju nemških medijev nazadnje dogovorile, da bo glasovanje o nezaupnici potekalo 16. decembra, dan volitev pa bo 23. februar. Predsednik Frank-Walter Steinmeier, pristojni za uradni razpis volitev, je nato dejal, da je načrt realističen. Zakaj so krščanskim demokratom v interesu čimprejšnje volitve, pojasni Packroff.
Po treh letih liberalnejše nemške vlade, ki je nastopila po 16 letih vladavine Angele Merkel, se tako napoveduje vrnitev konzervativne Krščansko demokratske unije na oblast, in to ravno zaradi spora v liberalni koaliciji, kako konzervativna, vsaj v finančnem smislu, naj bo njena politika.
Dodaj komentar
Komentiraj