Zavora nemške koalicije
V Berlinu je vlada polno zaposlena z iskanjem rešitev za državni proračun v naslednjem letu. Minister za gospodarstvo Robert Habeck, podpredsednik vlade iz vrst Zelenih, je danes zato odpovedal udeležbo na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Dubaju. Načrte vlade je pokvarilo nemško ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da je 60 milijard evrov težak Sklad za podnebje in transformacijo financiran neustavno. Nemčija je od lanskega leta ustanovila več podobnih skladov, s katerimi je želela zaobiti fiskalno pravilo o zadolževanju države. Tak je na primer sklad za investicije v vojsko, za katerega je kancler Olaf Scholz obljubil 100 milijard evrov. Sodba ustavnega sodišča je pod vprašanje ustavnosti zdaj postavila tudi druge sklade, s katerimi razpolaga nemška vlada, ne le podnebnega.
Proti vladnemu premeščanju denarnih sredstev iz covidnih skladov v sklad za podnebje so se pred osemnajstimi meseci pritožili poslanci opozicijske Krščanske demokratske unije. Sodišče v Karlsruheju je sredi prejšnjega meseca odločilo, da je vlada ustavo kršila s premeščanjem denarnih sredstev. Poleg tega je kršila tudi časovno pravilo uporabe sredstev sklada, ki jo zavezuje k uporabi sredstev v letu ustanovitve. Vlada sedaj išče rešitve, ki bi bile skladne z ideologijami vseh treh koalicijskih strank, torej socialdemokratov, liberalcev in zelenih. Ker pa neustavnost podnebnega sklada pomeni tudi, da je neustavno financiran letošnji državni proračun, je vladna koalicija tako kot prejšnja tri leta tudi letošnje leto razglasila izredno stanje. To ji omogoča neupoštevanje omejitev proračunskega primanjkljaja. Kot pravi Felix Heilmann iz nevladnega Inštituta za makrofinance v Berlinu, bosta še večji problem kot proračun v letu 2024 predstavljali leti 2025 in 2026.
Kakšne posledice bo zaradi odločitve sodišča nosilo nemško gospodarstvo, pojasni Matthias Goldmann, pravnopolitični raziskovalec na Inštitutu Max Planck.
Nemška vlada je s posebnimi skladi želela zaobiti fiskalno pravilo, po katerem lahko proračunski primanjkljaj doseže največ 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda. To je še bistveno strožja omejitev od tiste, ki jo predvideva dogovor evroobmočja. Da bi zagotovila dodatno financiranje svojih politik zelenega prehoda, je vlada poskušala uporabiti nepočrpana sredstva iz protikovidnih ukrepov.
Podnebni sklad se delno financira iz prodaje ogljičnih kuponov, kot pri nas Eko sklad. Drugo polovico pa financira odobreno zadolževanje države.
Nemška vlada je za potebe izogiba fiskalnim pravilom ustanovila več skladov, ki omogočajo večletno financiranje. Varen je 100 milijard evrov težak sklad za investicije v vojsko, saj so ga v parlamentu lani vpisali kar v ustavo. Drugače je z 200-milijardnim skladom za gospodarsko okrevanje, katerega financiranje je sicer pri koncu. Razlaga Felix Heilmann.
Proračun za leto 2024 je bil v začetku novembra že praktično dogovorjen, sedaj mora vlada pripraviti novega. Predlog, ki ga je predstavilo finančno ministrstvo pod vodstvom predsednika liberalcev Christiana Lindnerja, predvideva zmanjšanje proračuna za okoli 17 milijard evrov. Kot nam je odgovoril Mark Hallerberg z upravne šole Hertie v Berlinu, bo to zmanjšalo rast nemškega gospodarstva za okoli pol odstotka. Pri teh nemških proračunskih dilemah je treba poudariti, da jih ne povzročajo omejitve na finančnih trgih in drago zadolževanje, kot je bilo to med evrsko krizo, ampak politične odločitve.
S skladi je vlada omogočila sodelovanje ideološko različnih zelenih in liberalcev. Sodba je to sodelovanje postavila pod vprašaj. Kot razlaga Jorg Michael Dostal, politolog z univerze v Seulu, je osnovna težava ideološka raznolikost vladne koalicije.
Največ kritik je deležen kancler Olaf Scholz, ki je bil med vodilnimi pri oblikovanju in sprejemanju tovrstnih skladov. Ideje zanje so namreč nastale na finančnem ministrstvu, ko ga je vodil sam Scholz v času zadnje vlade Angele Merkel. Kot pa nadaljuje Dostal, je bila kredibilnost Scholza močno načeta že pred letošnjo jesenjo.
Dostal je tudi mnenja, da bo ustavno sodišče preprečilo dodatne sheme, s katerimi bi vlada zaobšla fiskalno pravilo.
Kot dodaja Matthias Goldmann, težave s fiskalnim pravilom niso omejene samo na Nemčijo. Gre namreč za model, ki so ga v času evrokrize prevzele vse države s skupno valuto.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da 60-milijardne izgube vlada ne bo poravnala z manjšimi rezi na drugih proračunskih področjih. Menijo, da gre pri tem za strukturni primanjkljaj v financiranju politik zelenega prehoda.
OFFsajd sta pripravila vajenec David in Gal.
Vir fotografije: Evropski parlament, flickr, creative commons
Dodaj komentar
Komentiraj