Resocializirani možgani
V obdobju od marca 2024 do novembra 2029 poteka projekt izvajanja izobraževanj za osebe na prestajanju zaporne kazni, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad plus v višini dveh milijonov evrov. Ministrstvo za pravosodje kot posredniško telo projektu zagotavlja 1,4 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev in 570 tisoč evrov iz državnega proračuna. Projekt zagotavlja pridobitev osnovnošolske in srednješolske izobrazbe, prekvalifikacije in nadaljnjega poklicnega usposabljanja. Vključuje izvedbo programov nacionalnih poklicnih kvalifikacij, jezikovnih tečajev za tuje zapornike, izobraževalnih programov za integracijo tujih zapornikov in programov za dvig funkcionalne pismenosti. Po podatkih ministrstva je bilo leta 2023 v zaporih na petnajstih lokacijah po celotni Sloveniji približno 3.900 oseb, pri čemer je bilo za leto 2024 načrtovano, da bo v projekt vključenih 99 oseb. Do konca izvedbe projekta naj bi se ta številka povzpela na 1.400 oseb.
Različna izobraževanja izvajajo zunanji ponudniki izobraževalnih storitev. Programe, ki jih ponujajo v zaporih, predstavi Bojan Hajdinjak, direktor Javnega zavoda Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana.
Vesna Mielitz, projektna vodja ponudbe izobraževanj Centra za dopisno izobraževanje Univerzum v ženskem zaporu Ig pojasni tamkajšnji potek izobraževanja, pri katerem primarno izvajajo delovne terapije.
Zunanji izvajalci izobraževanj pa sodelujejo tudi s strokovnim pedagoškim kadrom, ki je zaposlen v zavodih. Hajdinjak podrobneje opiše proces načrtovanja poteka izobraževanj.
Izobraževanje v zavodih pa ni vsem enako dostopno, v veliki meri je to tudi odvisno od raznolikosti ponudbe, dolžine prestane kazni in stopnje varovanja oddelka. Strukturne omejitve pojasni Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo.
Največje ovire za izvajalce programov opiše Hajdinjak.
Izvajanje izobraževalnih programov je zaradi vse večje zasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in kadrovske stiske oteženo. Zavodi so v povprečju 125-odstotno zasedeni, poleg tega pa zgolj 500 pravosodnih policistov varuje 1.650 varovanih oseb. Več o povezavi med preobremenjenostjo pravosodnih policistov in pedagoškega kadra ter odrinjenostjo rehabilitacije pojasni Alina Bezlaj z Inštituta za kriminologijo.
Bezlaj predstavi primer, ko se prostorska stiska rešuje na račun izobraževanja.
Pridobljeno potrdilo o dokončani izobrazbi kljub vsemu pogosto ne predstavlja odskočne deske pri iskanju zaposlitve po prestani zaporni kazni. Zdi se, da je področje zaposlovanja tovrstnih oseb sistemsko zapostavljeno.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj