Schrödingerjev referendum
Na Slovaškem je v soboto potekal referendum o spremembi ustave. Koalicija opozicijskih strank je avgusta vložila več kot 400 tisoč podpisov za razpis referenduma, ki bi omogočil razpustitev parlamenta z glasovanjem v parlamentu oziroma z referendumom. To namreč po trenutni slovaški ustavi ni mogoče. Referenduma se je udeležilo 27 odstotkov volilnih upravičencev, kar 98 in pol odstotka udeležencev pa je glasovalo za. A ker je na Slovaškem pogoj za uspešen referendum 50-odstotna volilna udeležba, referendum ni uspel. Zaradi tega bi moral tehnični premier Eduard Heger s svojo manjšinsko vlado vztrajati vse do prihodnjega februarja. Vendar je Heger po referendumu sporočil, da se je z opozicijo dogovoril o spremembi ustave, ki bo omogočila predčasne volitve prihodnjega septembra.
Referendum je potekal v času politične krize na Slovaškem, ki traja od marca 2021. Takrat je premierja Igorja Matoviča s položaja odnesla nabava ruskega cepiva proti covidu Sputnik, opravljena brez posvetovanja s koalicijskimi partnerji. Na položaju ga je nasledil Eduard Heger, sicer član Matovičeve stranke Navadni ljudje in neodvisne osebnosti, krajše Olano. Matovič je kot finančni minister ohranil precejšen vpliv v vladi. Zgodaj poleti je koalicijska stranka Svoboda in solidarnost, krajše SAS, odrekla podporo zakonu o pomoči družinam, saj je po njenem mnenju diskriminiral revne in Rome. Heger pa je za zakon pridobil podporo neonacistične stranke Naša Slovaška. Z njihovo pomočjo so zakon, kljub vetu predsednice države, v parlamentu potrdili, SAS pa je avgusta po dvomesečnih pogajanjih zaradi tega izstopila iz koalicije.
Oktobra je bila potrjena manjšinska vlada, v kateri SAS ni sodelovala. Ko interpelacija finančnega ministra Matoviča ni uspela, pa so tudi dokončno izključili možnost vrnitve v vlado. Prav SAS je bila tudi pobudnica glasovanja o nezaupnici Hegerjevi vladi, ki jo je parlament decembra izglasoval s tesno večino. Matovič je s položaja finančnega ministra nato odstopil konec decembra, v zameno za njegov odstop pa je SAS podprla državni proračun za leto 2023. Januarja so se začela pogajanja za sestavo nove koalicije, od katerih je SAS odstopila, ker naj bi stranko Olano iz ozadja še vedno vodil Matovič.
Nazaj k referendumu. SAS pri tem nima nič, prav nasprotno, pozivala je k bojkotu. Kontekst razpisa referenduma pojasnjuje Michaela Terenzani, odgovorna urednica portala The Slovak Spectator.
Ampak opozicija se ni prav potrudila pri promociji referenduma. Terenzani pravi, da so z njim opozicijske stranke kvečjemu nabirale politične točke.
Profesor Juraj Marušiak z Inštituta za politične znanosti Slovaške akademije znanosti in umetnosti pojasnjuje, da bojkot koalicijskih strank ni bil tako uspešen, kot se zdi na prvi pogled.
Vseeno pa so se predstavniki koalicijskih strank dan po referendumu sestali in odločili, da bodo podprli ustavne spremembe, o katerih se je glasovalo na referendumu. Terenzani razloži, zakaj si je Heger, ki je prej predčasne volitve označeval za nedemokratične, skupaj s koalicijskimi partnerji premislil.
Terenzani pojasni še, zakaj so volitve razpisane šele za september, le pet mesecev pred rednimi volitvami.
Juraj Marušiak opisuje, da so na Slovaškem predčasne volitve sicer izvedli že trikrat, a je ustavno sodišče način, ki so ga uporabili, pred dvema letoma spoznalo za neustaven.
Slovaški volivci in volivke referenduma sicer ne prepoznavajo kot demokratičnega instituta, s katerim bi izražali svojo voljo. Delno jim je to oteženo že z referendumskim kvorumom, ki določa, da je referendum veljaven, če se ga udeleži vsaj polovica volilnih upravičencev in upravičenk. Nižanje kvoruma je sicer pogosta tema predvolilnih soočenj, a do zdaj dlje od obljub ni prišlo. V zgodovini slovaških referendumov je uspel en sam, in sicer o vstopu v Evropsko unijo. Marušiak pojasni, da gre pri večini samo za zlorabo v namene strankarske propagande.
Če bodo predčasne volitve 30. septembra dejansko potekale, Marušiak več možnosti pripisuje opoziciji, ki si po njegovem mnenju lahko prilasti večino referendumskih glasov. Javnomnenjska nepriljubljenost vlade je namreč v rekordnih številkah, a tudi opozicija ni popolnoma enotna.
Referendum sam po sebi ni prinesel rešitve, so pa predstavnice in predstavniki slovaškega ljudstva dogovor uspeli doseči manj kot 48 ur po preštetju glasovnic. Slovaška bo tako najverjetneje vseeno prišla do na papirju predčasnih volitev, tradicija neuspelih referendumov pa ni prekinjena.
OFFsajd sta pripravila vajenec Tilen in Blaž.
Foto: Jozef Kotulič, Wikimedia Commons
Dodaj komentar
Komentiraj