Sladko-kislo v EP
V Evropskem parlamentu je potekalo težko pričakovano zaslišanje ustanovitelja in izvršnega direktorja Facebooka Marka Zuckerberga. Namen obiska je bil evropskim poslancem pojasniti, kako se bo Facebook reformiral po zlorabi osebnih podatkov svojih uporabnikov v aferi Cambridge Analytica. Zuckerberg je zaslišanje o omenjeni aferi pred kratkim že prestal v ameriškem kongresu. Tam je na vprašanja odgovarjal deset ur, sodelovalo je veliko poslancev, vsakemu vprašanju je sledil odgovor.
Zuckerberga je v Evropski parlament pripeljalo sodelovanje s podatkovnim podjetjem Cambridge Analytica. Podjetje je prek Facebooka pridobilo dostop do osebnih podatkov več milijonov uporabnikov. Te podatke so nato uporabili za izdelavo sistema za profiliranje posameznikov in ciljno targetiranje z vsebinami, na katere naj bi se ti posamezniki odzvali. S tem naj bi vplivali na izid referenduma o izstopu Združenega kraljestva iz EU in na ameriške predsedniške volitve.
Zaslišanje v Evropskem parlamentu ne bi moglo biti bolj drugačno od ameriškega. Trajalo je 75 minut, sodelovalo je majhno število izbranih poslancev, na njihova vprašanja pa je Zuckerberg odgovoril v kosu. Prisotne poslance je zanimalo predvsem, kako bo Facebook v prihodnje skrbel za varstvo osebnih podatkov uporabnikov, ali bo poskrbel za spoštovanje Splošne uredbe o varstvu podatkov z angleško kratico GDPR, ki začne veljati v petek, in kako bo zagotovil, da bodo volitve v prihodnjih letih potekale brez vmešavanja.
Sprva je bilo mišljeno, da bo zaslišanje potekalo za zaprtimi vrati, vendar so poslanci na koncu dosegli, da ga je bilo mogoče spremljati prek spleta. Dogajanje pojasni Tanja Fajon, evropska poslanka iz skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, S&D.
Zuckerberg je tako v Evropskem parlamentu nastopil pred majhno skupino poslancev. Začel je z uvodnim nagovorom, v katerem je na začetku izpostavil pozitiven vpliv Facebooka na življenje njegovih uporabnikov.
V nadaljevanju je pojasnil, da namerava Facebook investirati v zagotavljanje večje varnosti uporabnikov, kar naj bi bila zanj prioriteta.
Besedo so nato dobili poslanci. Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke je izpostavil vpliv Facebooka na družbeno dogajanje in potrebo po javni dostopnosti do algoritmov, ki jih družbeno omrežje uporablja.
Guy Verhofstadt iz skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, ALDE, je Zuckerberga opisal bolj slikovito in se obregnil ob njegova pogosta opravičila.
Nigel Farage iz skupine Evropa svobode in neposredne demokracije, EFDD, pa je Zuckerbergu polaskal takole.
Vprašanja poslancev so se v določeni meri ponavljala. Več poslancev je zanimalo, kako bo Facebook zagotovil varnost volitev v Evropski parlament, ki bodo leta 2019. Tako je vprašanje postavil Udo Bullmann iz S&D, ki je
Druga velika tema zaslišanja je bila Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, GDPR, ki bo v veljavo stopila v petek. Verhofstadta je zanimalo, ali bo prihodnje ravnanje Facebooka skladno z uredbo in pri tem ni skrival lastnih dvomov, da ne bo tako.
Poslance je med drugim zanimalo tudi, ali je Facebook monopolist, kako se bo spopadel s problematiko lažnih uporabniških računov in kako bo skrbel za varstvo podatkov ljudi, ki niso njegovi uporabniki.
Zaslišanje se je zaključilo s Zuckerbergovim splošnim odgovorom, v katerem se je izognil nekaterim neposrednim vprašanjem. Je pa zagotovil, da bodo poskrbeli za nevmešavanje v vse naslednje pomembne volitve, med katerimi je izpostavil tudi slovenske.
Poslancem je obljubil še, da bo Facebook posredoval pisne odgovore na vsa ostala vprašanja. Izvedba zaslišanja je bila deležna mnogih kritik. Bilo je prekratko in ni prineslo nobenih konkretnih odgovorov. Fajon pove, da je do zaslišanja
Kritična je tudi do Zuckerbergovih odgovorov. Izpostavlja predvsem, da kljub opravičilu ni pojasnil, kako bo za varstvo osebnih podatkov skrbel v prihodnje. Poudarja, da tudi zaradi razlike v varstvu zasebnosti med ZDA in EU Facebook po njenem uredbe GDPR ne bo spoštoval.
Pove še, da uredba ni zadnji korak v procesu varstva osebnih podatkov in zasebnosti v EU. Prizadevanja bodo namreč šla v smeri regulacije e-zasebnosti.
Evropska unija bo torej naredila, kar počne najbolje, sproducirala bo še en predpis.
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.
Dodaj komentar
Komentiraj