Slepa poštna ulica
Z začetkom julija so v veljavo stopile spremembe pravilnika o sistemizaciji delovnih mest na Pošti Slovenije. Po mnenju Sindikata poštnih delavcev spremembe pomenijo novo razvrednotenje poklica pismonoše. Novi pravilnik namreč enako vrednoti delavke in delavce z izkušnjami na delovnem mestu in tiste brez izkušenj, saj je uprava iz pravilnika črtala pogoj delovnih izkušenj za novozaposlene pismonoše in kot edini pogoj postavila dokončano osnovno šolo. Poleg tega je uprava iz pravilnika umaknila vozniški izpit B-kategorije kot pogoj za opravljanje poklica usmerjevalec pošiljk II. V sindikatu trdijo, da brez vozniškega izpita tega poklica ni mogoče opravljati, zato se sprašujejo, ali novozaposleni na tem delovnem mestu pošiljk sploh ne bodo razvažali.
Sindikat poštnih delavcev opozarja tudi na nevzdržnost delovnih pogojev na Pošti Slovenije, saj so zaposleni v poletnem času preobremenjeni, prav tako pa delo otežujejo vedno hujši vročinski valovi. Od vodstva Pošte Slovenije v sindikatu zahtevajo uvedbo dodatka za deficitarnost in vrnitev petminutnih odmorov na uro dela za delo v težkih vremenskih razmerah.
Poštne delavke in delavci so nazadnje stavkali pred skoraj tremi leti, njihove stavkovne zadeve pa niso bile uresničene vse do danes – ena od stavkovnih zahtev leta 2019 je bila, da vodstvo opravi revizijo ocene tveganja dela in uvede omenjene petminutne odmore, ki so bili v preteklosti sicer predvideni, a nikoli omogočeni.
Delavke in delavci so bili o spremembah pravilnika o sistemizaciji obveščeni prvega julija, po besedah zaupnice Sindikata poštnih delavcev Dijane Kos pa je pravilnik sporen že zaradi načina sprejetja.
Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, s katerim želi vodstvo Pošte Slovenije zajeziti kadrovsko podhranjenost, je bil spremenjen že leta 2018 – takrat je bila kot pogoj za poštarko ali poštarja ukinjena srednješolska izobrazba in uveden pogoj končane osnovne šole. Novi pravilnik, s katerim so se delavke in delavci seznanili pred dobrim tednom, pa ukinja tudi pogoj vozniškega izpita kategorije B.
Kot trdijo v sindikatu, je z novim pravilnikom vodstvo Pošte Slovenije razvrednotilo poklic pismonoše, zato zahtevajo, da se za zasedbo tega delovnega mesta ponovno določijo delovne izkušnje. Sindikat poštnih delavcev zaposlovanju ljudi z osnovnošolsko izobrazbo ne nasprotuje, saj se Pošta Slovenije sooča s kroničnim pomanjkanjem kadrov, a bi morali delovna mesta z različnimi izobrazbenimi pogoji različno sistematizirati. Po besedah sindikata je na Pošti Slovenije zaposlenih 300 delavk in delavcev premalo, da bi lahko bilo delo vzdržno in ne preobremenjujoče. Politika zaposlovanja, s katero želijo na Pošti Slovenije sanirati kadrovski manko, pa je neučinkovita in diskriminatorna, razloži Dijana Kos.
Zaradi kadrovskega primanjkljaja in posledične preobremenjenosti v sindikatu od vodstva zahtevajo takojšen sprejem sklepa, s katerim bo delodajalec določil višino dodatka za deficitarnost za vsa delovna mesta, za katera kronično primanjkuje delavcev.
Sindikat od uprave prav tako zahteva vrnitev petminutnih odmorov na uro dela za delo v težkih vremenskih razmerah. Kljub temu da po Zakonu o delovnih razmerjih zaposleni imajo pravico do odmorov, tega uprava preprosto ne upošteva.
Zaposleni na Pošti Slovenije so tako podvrženi preobremenjenosti in izgorelosti, neučinkovitost ukrepov vodstva in strogo ekonomsko pristopanje k reševanju kadrovske krize pa to dolgoletno brezno preobremenjenosti še poglabljata.
Kadrovski primanjkljaj je vodstvo Pošte Slovenije prisilil, da je začelo delovno silo iskati tudi na inovativnejše načine. Tako ste lahko na reklamnih panojih opazili oglas, ki morebitne kandidate za delovno mesto nagovarja z geslom »Postani poštar«. A delovno mesto je kljub več spremembam pravilnika o sistemizaciji neprivlačno zlasti zavoljo obremenjujočih delovnih pogojev, količine dela in nizkega plačila.
Do zaključka redakcije nam vodstvo Pošte Slovenije sicer ni posredovalo odgovorov na naša vprašanja. Sindikat poštnih delavcev že dlje časa opozarja na preobremenjenost in kadrovsko podhranjenost – posledici neučinkovite politike Pošte Slovenije. Ta pa namesto izboljšave delovnih pogojev skuša privabiti novo delovno silo na račun poslabšanja delovnih pogojev zaposlenih.
Odziv vodstva Pošte Slovenija smo prejeli naknadno:
Pošta Slovenije je meseca junija leta 2019 sprejela Ukrepe za varno delo ob povišani temperaturi zraka. Dokument velja vse od leta 2019 in ni bil preklican. Pošta Slovenije je tudi v letošnjem letu, kakor v letih pred tem, pred poletnimi meseci zaposlene seznanila z ukrepi in priporočili ob povišanju zunanje temperature zraka na način, ki je običajen pri delodajalcu, to je v okrožnici. Med omenjenimi ukrepi je tudi navodilo, da imajo zaposleni pri temperaturi zraka 28 stopinj Celzija ali več občasne kratke odmore (cca 5 min. na uro dela). Glede na vse navedeno izhaja, da ni resnična informacija, da je Pošta Slovenije ukinila 5 minutne odmore v primeru vročega vremena in bi jih morala vrniti. Ob tem so pošte za zaposlene in študente, ki so na delovnih mestih neposredno izpostavljeni visokim temperaturam, dobile vakuumske kovinske steklenice, v katerih voda ostane hladna do 12 ur.
Glede morebitne uvedbe dodatka za deficitarnost Pošta Slovenije dodaja, da je v letu 2017 v mesecu novembru in decembru že izplačevala dodatek za deficitarnost za delovna mesta pismonoša, voznik, dostavljavec in raznašalec v skladu z dogovorom s sindikatoma. 1. 1. 2018 so se plače na Pošti Slovenije na delovnih mestih v prometu zvišale in se dodatek za deficitarnost ni več izplačeval. Plača delavcev v prometu se je od leta 2018 kontinuirano višala, od tega v letošnjem letu trikrat, in sicer 1. 1. 2022, 1. 3. 2022, 1. 5. 2022. O možnosti vpeljave dodatka za deficitarnost bomo v bližnji prihodnosti vodili socialni dialog, v katerem se bo dogovorilo ali se bo dodatek za deficitarnost uvedel.
V zvezi z oceno sindikata, da bo škodljiva tudi sprememba sistematizacije delovnih mest, kjer se izenačujejo delovne naloge med dostavljavci, pismonošami in raznašalci, Pošta Slovenije odgovarja, da navedena trditev ne drži. Za pridobitev širšega nabora kandidatov za zaposlitev se je s 1. 7. 2022 spremenila sistemizacija delovnih mest, s katero se je pri delovnih mestih pismonoša in dostavljavec nižal pogoj delovnih izkušenj pri alternativni izobrazbi. Navedeno se je spremenilo tudi ob upoštevanju, da vsakega novo zaposlenega na delovnem mestu za opravljanje dela usposabljamo.
Dodaj komentar
Komentiraj