Spremembe kazenskega zakonika, a brez sprememb za žrtve
Ministrstvo za pravosodje je v javno obravnavo vložilo predlog novele kazenskega zakonika, ki med drugim uvaja novo določbo pod definicijo umora. Predlog novele predvideva, da bi bili vsi uboji partnerjev, nekdanjih partnerjev ali ožjih družinskih članov opredeljeni kot umor. Temu primerna bi bila tudi zagrožena kazen – torej od 15 do 30 let zapora. Ministrstvo se pri tem sklicuje na ugotovitev, da so umori v družinskem krogu oziroma preteklih zvezah navadno posledica predhodnega nasilja v teh razmerjih. Če se ozremo na statistiko zadnjih petih let, je policija največ umorov zabeležila leta 2022, in sicer 25. Največ umorov znotraj družine so storilci zagrešili leta 2020, takih je bilo 10 od skupno 21 primerov.
Kazenski zakonik opredeljuje tri dejanja zoper življenje in telo, in sicer uboj, uboj na mah in umor. Zakonik v 115. členu opredeljuje, da je uboj storjen, ko nekdo nekomu vzame življenje. To kaznivo dejanje se kaznuje z zaporno kaznijo do 15 let. Drugače je z umorom, definiranim v 116. členu, ki vključuje več opredelitev. V vsakem primeru gre za odvzem življenja, ki pa je lahko storjen na grozovit ali zahrbten način. Življenje je lahko odvzeto zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev državnih tožilcev ali zaradi postopka in odločitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali pričanja v sodnem postopku. Prav tako je umor definiran kot odvzem življenja zaradi kršitve enakopravnosti. Lahko je storjen iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov. Nazadnje je kot umor definiran odvzem življenja z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi za storitev takih dejanj.
Umor je kaznivo dejanje, za katerega je določeno najmanj 15 let zaporne kazni. Novela, ki jo predlaga ministrstvo, predvideva dodatno točko pri opredelitvi umora. Ta kot umor kvalificira tudi odvzem življenja v družinski ali drugi tesnejši življenjski skupnosti ter v pretekli taki skupnosti, če je dejanje s preteklo skupnostjo povezano. Kaj predlaga novela kazenskega zakonika, pojasni odvetnik in specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar.
Kot so nam odgovorili z Ministrstva za pravosodje, so se za predlog spremembe odločili zaradi resnosti problematike nasilja, ki se dogaja in v konkretnih primerih eskalira v najbolj bližnji oziroma intimni celici družbe. V odgovoru je ministrstvo pojasnilo, da so ocenili, da je treba z dopolnitvijo okoliščin kaznivega dejanja umora z bolj izrecnimi okoliščinami umora v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti že na načelni ravni sporočiti, da je vsaka oseba tako z vidika spolnosti (brez soglasja) kot tudi z vidika drugega nasilja nedotakljiva tudi v situacijah, ko gre za bližnje osebe. Vložitev predloga novele nadalje komentira pravosodna ministrica Andreja Katič.
Čeprav se namera ministrstva zdi pozitivna, Kovačič Mlinar poudarja, da je v veliki meri nepotrebna. Sodišča lahko namreč že glede na veljavni kazenski zakonik zaradi olajševalnih ali oteževalnih okoliščin govorijo o uboju oziroma umoru.
Sogovorec izpostavlja tudi, da je težko z gotovostjo trditi, da je vsak uboj v zgoraj opredeljenih življenjskih skupnostih avtomatsko umor.
Podobnega mnenja je tudi Mojca M. Plesničar z Inštituta za kriminologijo pravne fakultete v Ljubljani, ki pravi, da taka ureditev v isti koš meče preveč med seboj različnih si primerov.
Ministrstvo se je, kot so navedli v pisnem odgovoru, za tako definicijo odločilo, ker gre v okviru družinskih in drugih podobnih skupnosti lahko tudi za umore žensk in deklic s strani sorodnikov, ki niso njihovi intimni partnerji. Slovenija tako ni sledila zgledu sosednje Hrvaške, ki je pred slabim letom dni v zakonodajo vpisala novo kaznivo dejanje težkega umora ženske oziroma femicida. Sogovorka pojasnjuje, da čeprav v Sloveniji femicida nimamo definiranega kot samostojno kaznivo dejanje, imamo z različnimi poddefinicijami umora de facto pokrit tudi femicid.
Plesničar razloži, da smo razmejitev med umorom in ubojem v kazenski zakonik v Sloveniji vpisali leta 2008.
Kovačič Mlinar kot možno alternativo predstavi vpis posebnih okoliščin v kazenski zakon, kot je na primer zgodovina predhodnih dejanj zalezovanja ali nasilja.
Sogovorec ob tem poudarja, da najboljša alternativa ostaja delo na preventivi in ne kaznovanje.
Za konec podobno pojasnjuje tudi Plesničar, ki razume alarmantnost problematike, a take opredelitve posameznih skupin žrtev ne privedejo do sistemskega preprečevanja nasilja.
Vpis femicida je sicer pompozno dejanje, ki pa na dolgi rok ne preprečuje načrtnih umorov žensk, ker so ženske, in ne preči problematiko sramu in stigme, ki obdaja nasilje v intimnopartnerskih in družinskih odnosih.
Dodaj komentar
Komentiraj