Hrvaška vlada pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića je po lanski napovedi reforme kazenskega zakonika v sabor vložila spremembe zakonodaje na področju nasilja nad ženskami. Ključna točka sprememb je uvedba novega kaznivega dejanja težkega umora ženske, torej kaznivega dejanja femicida. Gre za definicijo in prepoznanje femicida kot ločenega kaznivega dejanja v okviru hrvaške zakonodaje. Hrvaška zakonodaja bi s spremembo kazenskega zakonika femicid imenovala kot hud ali težek umor ženske, zanj pa bo po predlogu predvideno najmanj 10 let zaporne kazni. Gre torej za kaznivo dejanje, kjer obtoženi žensko ali več žensk umori zaradi njihovega spola. 

Poleg novele kazenskega zakonika je vlada predlagala tudi novelo Zakona o kazenskem postopku in novelo Zakona o varstvu pred nasiljem v družini. Z vsemi spremembami je hrvaška vlada na splošno uvedla definicijo nasilja na podlagi spola kot nasilja, ki je usmerjeno proti ženski. To pomeni, da bo sodišče pri storitvi katerega koli kaznivega dejanja, ko gre za obliko nasilja, upoštevalo, če je razlog za kaznivo dejanje povezan s spolom žrtve. 

Dobro novico o definiciji femicida je v medijih in parlamentarni razpravi zameglila opredelitev še enega novega kaznivega dejanja. Po spremembi zakona bo kaznivo nepooblaščeno deljenje vsebin preiskovalnega ali dokaznega gradiva. Novinarji spremembo zakonodaje na tem področju razumejo kot poseg v novinarsko pravico in nalogo obveščanja javnosti. 

Govorili smo z neodvisno strokovnjakinjo za boj proti nasilju nad ženskami Dunjo Bonacci Skenderović in pravnico Ivo Čatipović iz organizacije SOS Rijeka. 

Foto: Ženska mreža Hrvatske, Instagram