Spuščanje balonov

Spuščanje balonov

Oddaja
2. 1. 2017 - 17.00
 / OFFsajd

Na predbožični večer, ko so na prvem programu hrvaške nacionalke gledalci vajeni gledati in poslušati čestitko kardinala Josipa Bozanića, je letos pred mikrofone stopil tudi predsednik vlade Andrej Plenković. Slaba novica je bila, da je Republika Hrvaška izgubila v arbitražnem postopku proti madžarskemu naftnemu podjetju MOL, dobra novica pa, da bo vlada v državno lastništvo vrnila predmet spora, hrvaško Industrijo nafte, krajše Ino. Pojasnjuje politični analitik Davor Gjenero.

Izjava

Plenkovićevo napoved so podprli tako v vladi kot tudi v opoziciji. Javnost, sita sumljivih privatizacij in tujih lastnikov, je prav tako zajadrala na vetru ekonomskega nacionalizma. Kako da ne, ko pa je premier obljubil, da bo do odkupa 47-odstotnega MOL-ovega deleža prišlo brez višanja javnega dolga.

Evforija se je nekoliko umirila pred novim letom, ko je bil javnosti predstavljen načrt odkupa. Streznitev po proslavi novega leta je končno prinesla odziv. V predlogu najbolj bode v oči ideja prodaje četrtinskega deleža hrvaškega elektro gospodarstva, krajše HEP-a. Tega bi ponudili pokojninskim skladom in potencialnim investitorjem. Z izkupičkom bi financirali odkup deleža v Ini ter s tem izpolnili obljubo, da se javni dolg ne bo zvišal. Do načrtov je skeptičen ekonomist Domagoj Mihaljević.

Izjava

Podobnega mnenja so tudi v sindikatu delavcev HEP-a TEHNOS. Kljub vsemu pa ostaja njihov predsednik Denis Geto previden in vztraja, da bodo kakršnikoli privatizaciji močno nasprotovali.

Izjava

INA je prvič prešla v četrtinsko lastništo MOL-a še v času levosredinske vlade Ivice Račana leta 2003, trenutni skoraj polovični delež in - bolj sporno - upravljalske pravice pa so si zagotovili šest let kasneje. Takratni premier Ivo Sanader je bil zaradi korupcije pri tem procesu pravnomočno obsojen na zaporno kazen, a je bila sodba naknadno zaradi procesnih napak razveljavljena.

Položaj Ine v času njene prodaje opiše Zdenko Mučnjak, predsednik sindikata INAŠ.

Izjava

Slabo desetletje MOL-ovega lastništva je Ino znatno oslabilo. Padec cen nafte in nezainteresiranost upravljalcev za vlaganje v razvoj pomeni, da je INA danes dosti šibkejše podjetje, kot je bilo v času prodaje.

Izjava

Slabo upravljanje z Ino ni bila edina težava, s katero se sooča podjetje. V tem času je prišlo tudi do znižanja cen nafte na svetovnem trgu, poleg tega pa je INA ostala brez svojih naftnih črpališč v Siriji, ki so v tem trenutku pod nadzorom tako vladnih kot uporniških sil. Mihajlević glavnino krivde še vedno pripisuje MOL-u in opiše njihov način upravljanja.

Izjava

Sindikalist Mučnjak trditve podkrepi s številkami.

Izjava

Odzivi iz MOL-a kažejo, da bi bili pripravljeni na prodajo svojega deleža. Cena je zaenkrat še popolna neznanka, prav tako ostajajo odprta vprašanja glede aktualnega stanja v Ini in procesa prodaje. Gjenero je prepričan, da so se pri MOL-u že dalj časa pripravljali na aktualni scenarij.

Izjava

Popularnost odločitve med hrvaško javnostjo Mihaljevića ne preseneča, a hkrati opozarja, da hrvaški državljani niso zmagovalci te zgodbe.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.