Stan rudarski, bodi nam pozdravljen

V Velenju se je danes dopoldne odvila tiskovna konferenca o nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Vlada je namreč konec prejšnjega tedna sprejela to strategijo, ki predvideva, da bo Termoelektrarna Šoštanj prenehala uporabljati premog leta 2033, s tem pa bo ugasnila tudi potreba po velenjskem lignitu. Na konferenci so sodelovali velenjski župan Peter Dermol, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot in predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar. Medtem ko so, kot je pripomnil velenjski župan, nekateri »odpirali šampanjec«, pa so v kabinetu župana na vlado, ki je predlog tudi sprejela, naslovili kar nekaj ostrih kritik. Čeprav so v zadnjih dveh letih večkrat ponudili, da bi občina sama prevzela vodilno vlogo pri koordinaciji strategije, jih je ministrstvo za infrastrukturo preslišalo, poleg tega pa z zadnjo verzijo izstopne strategije niso bili niti seznanjeni. Več pove župan Peter Dermol. 

Izjava

Vseeno pa so na velenjski občini pozdravili kar nekaj zakonov, ki so bili vneseni na pobudo občine same. Tukaj gre predvsem za zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ter za zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. V javni obravnavi naj bi bila najkasneje čez šest mesecev, glavno vlogo pri pripravi pa naj bi odigrala prav občina Velenje.

Izjava

Z zadnjim osnutkom strategije niso zadovoljni niti v Sindikatu Premogovnika Velenje. Ta je sicer julija 2021 protestno izstopil iz delovne skupine. Zakaj so se odločili za ta korak, pojasni predsednik sindikata Simon Lamot.

Izjava

Po oceni župana Dermola so največja težava delovna mesta. Strategija naj bi do leta 2050 predvidevala pet tisoč delovnih mest, kar pa je po županovem mnenju premalo. Nova delovna mesta Šaleška dolina potrebuje čim prej, sicer pa najkasneje do zaprtja premogovnika leta 2033. 

Izjava

S tem se strinja Lamot, ki doda, da bo skoraj nemogoče najti nova kakovostna delovna mesta za zaposlene v velenjskem premogovniku. Velik problem so tudi zaposleni invalidi, ki bi bili tako primorani v novo prekvalifikacijo.

Izjava

Lamot prav tako doda, da bi službo lahko izgubilo od petsto do tisoč zaposlenih v premogovniku.

Izjava

Strategija predvideva zapiranje rudnika po koncu komercialnega izkopavanja. To naj bi trajalo petnajst let in bi zahtevalo nove zaposlitve. Usklajevanje med novimi zaposlenimi in zaposlenimi, ki bodo izgubili službe, je po Lamotovem mnenju zelo zapostavljeno.

Izjava

Lamot doda, da sindikat strategije ne more sprejeti, dokler se ne spremeni leto prekinitve delovanja rudnika. Določiti je treba dolgoročne cilje, prav tako pa mora vlada določiti organ, ki bo nadzoroval celotni proces. 

Izjava

Podobno meni Dermol, ki želi, da bi se organizirala medresorska služba, ki bi koordinirala izvajanje strategije zapiranja. Samo tako bi se lahko končalo slabo medresorsko sodelovanje, ki smo mu priča danes. 

Izjava

Premogovnik Velenje je bil gonilna sila razvoja Šaleške doline in je odigral ključno vlogo pri ustanovitvi mesta Velenje. Dela v rudniku potekajo že od druge polovice devetnajstega stoletja, kakovostna delovna mesta pa je zagotavljal številnim prebivalcem doline. Čeprav so mu šteti dnevi, ne smemo pozabiti velike vloge, ki jo je odigral, niti delavcev, ki lahko ostanejo brez varne prihodnosti.

 

 OFFsajd je pripravil vajenec Žan, opazoval je Gal.