Suše, poplave in migracije
V avgustu bomo za razliko od ustaljenega režima Offsajdov, ki pokrivajo dogodek dneva, vsak teden obdelali eno od izbranih tem. Prvi teden osmega meseca v letu bomo tako od ponedeljka do četrtka ob 17-ih na valovih RŠ-a pokrivali problematiko okoljskih beguncev oziroma okoljskih migrantov. Včerajšnji Offsajd, ki ga lahko najdete na naši spletni strani, nam je osvetlil mednarodnopravno ureditev tega področja, danes pa bomo pogledali na že obstoječe procese migracij kot posledic globalnega segrevanja.
Okoljski begunci so v nekaterih delih sveta že nekaj časa realnost. Glede na to, da definicija okoljskega begunca ni jasno določena, lahko o njihovem številu govorimo le v grobih ocenah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, ki ugiba, da bo do leta 2050 število doseglo približno 200 milijonov.
Bangladeš spada med države, ki so se znašle najbolj na udaru klimatskih sprememb. Naraščajoča morska gladina, taljenje himalajskih ledenikov in vse močnejši ter pogostejši cikloni nosijo resne posledice za gosto naseljeno državo, kjer polovica 160-milijonskega in hitrorastočega prebivalstva živi v revščini, to je z manj kot 1,25 dolarja na dan. Kar 30 odstotkov površja, večinoma kmetijskih površin, je ogroženega pred rastočo gladino Indijskega oceana, zaradi česar potekajo migracije iz podeželja v mesta, nekateri pa poskušajo tudi zapustiti državo, kar vodi v porast ilegalnih migracij. Pojasnjuje Mostafa Naser z univerze Edith Cowan v avstralskem Perthu.
Klimatske spremembe s sabo prinašajo tudi zdravstvene skrbi. Ob močnejših ciklonih se ljudje na podeželju večkrat znajdejo brez strehe nad glavo in ustrezne pitne vode, kar vodi k izbruhom bolezni. Težave, s katerimi se spopadajo razseljeni, prek svoje izkušnje s Filipinov opiše Joe Lowry iz mednarodne organizacije za imigracijo, krajše IOM.
V afriškem Sahelu se medtem soočajo s pomanjkanjem padavin in dezertifikacijo, a posledice globalnega segrevanja za populacijo so podobne. Hitrorastoče revno prebivalstvo in pomanjkanje kvalitetne zemlje za obdelavo vodi v migracije, te pa v konflikte. Pojasni Barbara Bendandi iz sekretariata Združenih narodov za konvencijo boja proti dezertifikaciji.
Sahel je pas na južnem robu Sahare, ki zaradi specifične pozicije leži na območju nekonsistentnega padavinskega režima, kar večkrat lahko pomeni daljša obdobja hudih suš, ki silijo v selitve na obale gvinejskega zaliva ali pa prek Sahare in Libije do Evrope. Dodatne skrbi svetovnim vladam povzroča radikalizacija, do katere prihaja v območjih, ki trpijo za posledicami globalnega segrevanja.
Razni okoljski sporazumi proti segrevanju ozračja in za zajezitev dvigovanja morske gladine prihajajo prepozno za številne nizko ležeče otoke v Pacifiku, ki se soočajo z realnostjo depopulacije in izgube skoraj celotnega površja. Republika Kiribati naj bi bila prva, ki jo bo zalilo morje, česar se dobro zaveda tamkajšnja vlada. Silja Klepp z univerze v Bremnu, ki se ukvarja z otoškimi državami v Tihem oceanu.
Da grožnje pred izgubo zemlje ne vodijo nujno v spore, pove Klepp.
Izguba površja in populacije zaradi klimatskih sprememb bi lahko pomenila tudi izgubo lokalnih kultur. Da temu vendarle ne bi bilo tako, vlada deluje proaktivno.
Dodaj komentar
Komentiraj