Tatar s Cipra
Ersin Tatar je novi predsednik Turške republike Severni Ciper. Dosedanjega predsednika Mustafo Akincija je v drugem krogu premagal za dobrih štiri tisoč glasov oziroma približno tri in pol odstotka prejetih glasov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v kampanji Tatarju javno izrazil podporo. Ankaro pri Akinciju, ki je po porazu sporočil, da zaključuje politično kariero, moti njegovo zavzemanje za federalno ureditev Cipra in večjo neodvisnost od Turčije. Turško republiko Severni Ciper, ki leži na severu otoka, priznava zgolj Turčija. Kot suverena na celotnem ozemlju otoka mednarodna skupnost priznava Republiko Ciper, ki je večinsko grška.
Za ponovno združitev z grško Republiko Ciper se že skoraj pol stoletja neuspešno zavzema Organizacija združenih narodov. Tatarjeva zmaga na volitvah za prizadevanja za združitev ne pomeni nič dobrega, saj je vodja konservativne stranke Nacionalna unija, ki trenutno tvori manjšinsko vlado, katere vodja je prav Tatar. Njegova stranka zagovarja rešitev dveh ločenih držav, grškega in turškega Cipra. V volilni kampanji je na primer izjavil, da na Cipru obstajata dve državi. Ker nihče ni dovolj močan za uničenje severnega Cipra, bo ta država obstala - kakršenkoli dogovor, ki ne vključuje te države, je ničen in prazen.
Ersin Tatar se je v ciprsko politiko vključil v začetku tisočletja, pred tem pa je delal v finančni in medijski industriji. V 80-ih letih je bil zaposlen v revizijskem podjetju Price Waterhouse, v 90-ih pa je vodil istanbulsko televizijo Show TV. Leta 1996 je ustanovil Kanal T, prvo zasebno televizijsko postajo na severnem Cipru. Premier je prvič postal šele lani, ko je razpadla levo-sredinska vlada pod vodstvom Republikanske turške stranke. Zakaj se je namesto premierske funkcije raje odločil opravljati predsedniško? James Ker-Lindsay z London School of Economics to pojasnjuje z veliko pomembnostjo predsednika v zunanji politiki severnega Cipra.
V predvolilni kampanji je bilo očitno, da Republika Turčija, od katere je severni Ciper tako politično kot gospodarsko povsem odvisen, podpira Tatarja - ali da ne podpira dosedanjega predsednika Ahincija. Ahinci je celo zatrjeval, da so mu uradniki Turčije grozili, naj na volitvah ne kandidira. Kot opisuje Ahmet Sözen z Vzhodnomediteranske univerze v turškem delu Cipra, turško vmešavanje v volitve ni nič novega.
Ahinci je bil kritičen do uradne politike Turčije. Ni se strinjal na primer z lansko operacijo turške vojske, ki je okupirala ozemlja na severu Sirije, do tedaj pod nadzorom sirskih Kurdov.
Pomen odnosa s Turčijo je na severnem Cipru v tesni povezavi z razmerjem z večinsko grško, mednarodno priznano Republiko Ciper. Medtem ko je Ahinci zagovarjal stališča, ki so blizu Združenim narodom, se Tatarjeva smer povsem sklada s stališči Turčije.
V predvolilnem boju se je tako znova odprlo vprašanje dveh različnih konceptov odnosa med turškim Ciprom in Turčijo. Po prvem, ki ga je tokrat zagovarjal Akinci, bi moral biti turški Ciper v razmerju do Turčije “bratska nacija”. Za razliko od tega je po mnenju konservativnejših struj in Tatarja turški Ciper “mlada nacija”, torej nekakšen otrok turške republike. Kot se je pokazalo na volitvah, je volilno telo na Severnem Cipru močno polarizirano, saj je bila zmaga Tatarja izjemno tesna - vsakega izmed konceptov torej zagovarja približno polovica političnega telesa. Ahmet Sözen poudarja, da vseeno ni tako enostavno, saj so se lahko nekateri volivci odločali veliko bolj pragmatično.
Glede na tako razumevanje “dobri odnosi” s Turčijo pravzaprav pomenijo uslužno podrejenost in pristajanje na njene pozicije. V kolikšni meri je Tatar resnično podrejen Turčiji, bo razvidno že kmalu, saj naj bi generalni sekretar Združenih narodov ponovno sklical uradno srečanje predstavnikov severnega in južnega Cipra ter treh porokov ciprske ureditve - Grčije, Turčije in Združenega kraljestva. Druga točka preizkusa bodo lahko aspiracije Turčije po črpanju zemeljskega plina v morju, južno od otoka, ki po mednarodnem pravu spada med teritorialne vode Republike Ciper. Turškim aspiracijam južni Ciper in Evropska unija močno nasprotujeta. Po mnenju Sözena bo vprašanje črpanja plina naslovljeno kar v sklopu pogajanj pod Združenimi narodi.
Uradno stališče Turčije - z izvolitvijo Tatarja pa verjetno tudi severnega Cipra - v mednarodnih pogajanjih o ureditvi Cipra je bodisi priznanje severnega Cipra in s tem formalizirana delitev na dve državi bodisi konfederalni sistem ureditve Cipra. Rešitev, ki je na mizi Združenih narodov že štiri desetletja, pa je federalna ureditev.
Toda vedno znova se na pogajanjih pojavlja vprašanje, kakšen federalizem naj bi to sploh bil. Tudi o njem ima vsaka stran svojo predstavo.
Morebitno večanje vpliva Turčije na severni Ciper situacijo dodatno zapleta, saj tudi grški Republiki Ciper postavlja vprašanja o potencialni neodvisnosti skupne države.
Turška in grška skupnost na Cipru ločeno živita že 60 let. Zdi se, da se z vsakim neuspelim poskusom rešitve spora in z vsakimi volitvami razcep med njima še poglablja.
Dodaj komentar
Komentiraj