Teran, boj za nič

Aktualno-politična novica
10. 9. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Sodišče Evropske unije je presodilo, da lahko ime teran krasi vinske steklenice slovenskega in hrvaškega vina. Na hrvaškem mora sicer biti jasno označeno, da gre za hrvaško vino, napis teran, ki označuje zgolj sorto trte, pa mora biti manjši od označbe, da to vino prihaja iz Istre. Sodišče je s to odločitvijo zavrnilo slovensko tožbo, s katero je kmetijsko ministrstvo želelo doseči ekskluzivno pravico uporabe imena teran. S svojo odločitvijo je sodišče potrdilo stališče Evropske komisije iz leta 2017. Delegirana uredba Evropske komisije pa je bila v neskladju s slovenskimi interesi in zakonodajo. Slovenija je namreč že leta 2006 teran zavarovala kot vino, nastalo na Krasu iz vinske trte refoška. Posledično Hrvaška znotraj EU ni več smela prodajati vina pod imenom teran, dokler ni 2017 dobila uredbe. Evropska komisija je tako hkrati dovolila Sloveniji, da definira teran kot kraško vino, Hrvaški pa, da ga definira kot vrsto grozdja. Slovenija, ki je hotela ekskluzivno pravico do uporabe imena, je septembra 2017 vložila tožbo, da bi razveljavila uredbo Evropske komisije. 

Slovenija je želela zaščititi ime teran za vino iz trte sorte refošk, pridelano ekskluzivno na območju slovenske regije Kras. Argument za zaščito imena teran tako ne temelji na sorti refošk, ki obstaja marsikje, niti na prsti, imenovani terra rosa, ki jo prav tako najdemo v Sloveniji in njenih sosedah. Slovenski argument za ekskluzivno uporabo imena teran je splet zgodovine pridelave terana in specifičnega terroirja, torej specifičnih ekoloških, klimatskih in pedoloških pogojev, v katerih raste refošk na slovenskem Krasu. Hrvati so trdili, da je teran ime hrvaške sorte grozdja, ki je torej drugačna od grozdja sorte refošk. 

Profesorica prava z mariborske univerze Janja Hojnik o tem, kaj je Slovenija v tožbi morala dokazati pred Splošnim sodiščem Evropske Unije.

 izjava

Hojnik presodi, da odločitev sodišča ne bo opazno vplivala na slovenske vinogradnike. 

izjava

Boris Lisjak, predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana, računa, da Slovenci, večinski kupci terana, tako ali tako vedo, da je slovenski najboljši. 

izjava

V Sloveniji teran ščiti še oznaka “zaščita označbe porekla”. Ta oznaka, sprejeta leta 2004, pomeni, da je teran dosegel zahtevano kakovost in s tem pravico, da se imenuje teran in ne le kraško rdeče vino. Zaradi visokih zahtev se tudi vsako kraško vino iz trte refoška ne imenuje teran. Lisjak opiše zahtevani postopek preverjanja kakovosti, nujen za pridobitev imena teran. 

izjava 

Lisjak ne predvideva, da bi zaradi odločitve Splošnega sodišča EU nastala opazna ekonomska škoda. Četudi zdaj nismo edini, ki lahko v Evropi uporabljamo ime teran, pa je to zaščiteno v Sloveniji. Blagovna znamka teran, ustanovljena leta 2017, namreč preprečuje prodajo neslovenskega terana v Sloveniji. 

izjava

O tem, ali hrvaški vinarji zdaj resnično ne morejo prodajati svojega terana v Sloveniji, Janja Hojnik. 

izjava 

Ali bo sedaj prodaja hrvaškega terana v Sloveniji možna ali ne, je očitno še nerešeno vprašanje. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je namreč z včerajšnjo odločitvijo nezadovoljna, saj naj bi ta omogočila, da hrvaški teran preplavi slovenski trg.

Če poimenovanje teran, razširjeno tudi na hrvaško vino, ne škodi ekonomskim interesom slovenskih vinarjev, zakaj potem sploh vstopiti v tožbo? Lisjak ponudi svojo teorijo. 

izjava 

Če je bil cilj konzorcija kraških pridelovalcev terana ohraniti visoko raven kakovosti terana prek njegovega definiranja kot kraško vino, pa je vprašanje tožbe Hrvaške odlično igrišče za politične igrice. Verjetno ni nepomembno, da je takrat kmetijsko ministrstvo vodil prvak socialdemokratov Dejan Židan. Ta se je zaradi terana znašel na zadnji nogi, kar  je izkoristila ne samo opozicija, ampak tudi koalicijski partnerji. Ko je leta 2017 Evropska komisija nadaljevala s spreminjanjem delegiranega akta, s katerim bi se na Hrvaškem uporabljalo ime teran, je takratni premier od Židana zahteval, naj s takratnim evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom “opravi resen razgovor, in da mi poroča, zakaj se je zadeva premaknila naprej, zakaj ni šla v smeri, ki smo si jo zaenkrat želeli".  Židanu kritiki očitajo, da se je slabo odzval že v letih 2013 in 2014, ko je bil prav tako kmetijski minister in ko naj bi hrvaška stran, po nikoli potrjenih informacijah, s takratno Barrosovo komisijo sklenila dogovor o sprejetju pravne podlage za kasnejše delegirane akte, ki so omogočili hrvaško izjemo za teran. 

Nekateri trdijo, da je bila sama sprožitev tožbe proti Hrvaški slaba odločitev ter da bi morali vprašanje razrešiti drugače. Janja Hojnik opozori na politizacijo legalnega vprašanja in  soglasnost odločitve za tožbo Hrvaške. 

izjava 

Eden izmed očitkov, zakaj teran ni “samo naš”, je tudi, da bi morali vprašanje terana rešiti že pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo leta 2013. O tem, zakaj vprašanje o teranu ni bilo umeščeno v pristopna pogajanja, Janja Hojnik. 

izjava 

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je izjavila, da obžaluje odločitev sodišča in da se bo ministrstvo na podlagi presoje državnega odvetništva odločilo, ali “vztrajati v boju”, torej v roku dveh mesecev sprožiti pritožbo na odločitev sodišča. Odstotna verjetnost zmage na pritožbenih postopkih pred Splošnim sodiščem Evropske unije je 20 odstotkov. Vsekakor pa lahko iz pritožbe dobimo nadaljnji material za medsebojno obtoževanje in politične igrice. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.