The rise and fall of Ascent Resources
Z jutrišnjim dnem se bo končala javna razprava o noveli zakona o rudarstvu, ki jo je vlada vložila konec decembra lani. Novela zakona je nastala kot odziv na dolgotrajne polemike glede hidravličnega drobljenja, tako imenovanega frackinga. Okoljevarstvene organizacije ter poslanci opozicije se zavzemajo za popolno prepoved. Prav zato je bilo samo v zadnjem letu vloženih več novel zakona, ki pa so bile med poslanci vsakič znova zavrnjene. Ministrstvo za infrastrukturo se je odzvalo z vložitvijo novele, ki obsežno hidravlično lomljenje sicer prepoveduje, vseeno pa dovoljuje zvrst drobljenja, ki se izvaja z manjšo količino vbrizgane tekočine.
Tovrstno “manj obsežno” drobljenje bo po mnenju ministrstva za infrastrukturo podvrženo strogim pogojem, kot tako pa bi lahko prineslo “korist na različnih področjih”. Kot so nam na ministrstvu pojasnili v pisni obliki:
“S takšno tehnologijo se na primer lahko povečuje tudi izdatnost vrtin za pitno vodo, termalno in termomineralno vodo, izboljšuje možnost podzemnega skladiščenja plina in podobno. To so zelo uporabna področja te tehnologije.”
Noveli zakona o rudarstvu najglasneje nasprotujejo v Društvu za sonaraven razvoj Focus, kjer menijo, da predlagane spremembe zakona ne prinašajo nobenih pozitivnih sprememb glede problematike frackinga v Sloveniji. Strokovni sodelavec Focusa Tomislav Tkalec pove, da bi se morala Slovenija zgledovati po nekaterih evropskih državah, ki so fracking v celoti prepovedale ali pa so zanj sprejele moratorij.
Kot je bilo že povedano, novela sicer prepoveduje obsežni fracking. Ta po besedah Tkalca v Sloveniji tako ali tako ni mogoč, do negativnih posledic na okolje pa bi lahko prišlo tudi ob frackingu, ki se v Sloveniji lahko izvaja.
Na ministrstvu za infrastrukturo po drugi strani menijo, da gre pri opozarjanju na morebitne okoljske posledice frackinga za zavajanje, saj tehnologija, ki se uporablja pri obsežnem frackingu, ki je na slab glas prišel predvsem v Združenih državah Amerike, ni primerljiva s tehnologijo, ki se uporablja v Sloveniji:
“Zelo zavajajoča je primerjava izvajanja te tehnologije v ZDA s pogoji v Sloveniji. V Sloveniji gre namreč za drugačno kamnino, za bistveno večjo globino izvajanja hidravličnega lomljenja, ločeno od podtalnice in vodonosnikov, bistveno manjše količine vode, ki se vtiska, in nadzorovano uporabo mehanskih in kemičnih dodatkov.”
Obenem na ministrstvu menijo, da bodo pogoji, ki jih predvideva novela zakona, bistveno strožji od tistih, ki jih priporoča Evropska komisija - slednja namreč ne predvideva popolne prepovedi hidravličnega lomljenja oziroma ga pod mejo obsežnega hidravličnega lomljenja niti ne smatra za nevarnega in zanj ne daje nikakršnih priporočil.
Ko govorimo o frackingu v Sloveniji, gre predvsem za projekt črpanja naravnih plinov na Petišovskem polju. Izvajalo naj bi ga britansko mednarodno podjetje Ascent Resources, ki se že leta ukvarja s težavami zaradi pritiskov okoljevarstvenih organizacij. Medijsko odmeven je bil notranji nadzor nekdanjega ministra za okolje Jureta Lebna, ki je razkril pritiske, ki jih je Ascent vršil nad zaposlenimi na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Samo črpanje se je zadnjič ustavilo junija lani, ko je upravno sodišče pritrdilo predhodni odločitvi ARSA, da bo za črpanje najprej treba izpeljati presojo vpliva na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Pri Ascentu so zaradi birokratskih preprek večkrat zagrozili, da bodo državo tožili, nazadnje septembra lani. Zaradi izgub zahtevajo 50 milijonov evrov odškodnine, ki naj bi jih vložili v ta projekt.
V zadnjem letu so opozicijski poslanci večkrat želeli vložiti novelo, ki bi popolnoma prepovedala fracking, preden je nato ministrstvo za infrastrukturo podalo svoj predlog. Dogajanje povzame Andrej Gnezda iz okoljevarstvene organizacije Umanotera.
Gnezda podrobneje razloži Pogodbo o energetski listini, na podlagi katere lahko Ascent toži Slovenijo. Pogodba je bila namenjena integraciji trgov energentov v vzhodni in zahodni Evropi sredi devetdesetih let, a je zadnje čase čedalje spornejša med okoljevarstveniki in podnebnimi aktivisti.
To vendarle ni edino jabolko spora med vlado in ekološko usmerjenim delom civilne družbe. Okoljevarstvene organizacije so skočile na noge še zaradi dveh novel zakonov: zakona o varstvu okolja in zakona o urejanju prostora. Več pove Andrej Gnezda.
Kot je bilo že povedano, so težave nastale tudi pri noveli zakona o urejanju prostora. Nadaljuje Gnezda.
V Petišovcih bržkone ne moremo pričakovati rušilnih potresov kot posledice frackinga, vsekakor pa predlagane novele zakona kažejo na milo rečeno vprašljiv odnos vlade do nevladnih organizacij, ki bi delovale v nasprotju z interesi kapitala.
OFFsajd je pripravil vajenec Srđan, mentoriral je Jure.
Dodaj komentar
Komentiraj