TPLF in etiopska vojska odložili orožje
Etiopska vlada in Tigrajska Ljudska Osvobodilna Fronta, krajše TPLF, sta po dveh letih spopadov sklenili premirje. Obe strani sta se v skupni izjavi zavezali razorožitvi TPLF in integraciji uporniških oboroženih sil v centralno etiopsko vojsko. Vlada je napovedala vzpostavitev ustavnega reda in komunikacijskega sistema v regiji. Pogajanja med stranema so potekala pod okriljem Afriške Unije v Južni Afriki. TPLF je uporniška skupina, ustanovljena leta 1975. Tedaj je nasprotovala vladavini vojaške hunte, med letoma 1989 in 2018 pa je sodelovala v etiopski zvezni vladi. Etiopska vojska in TPLF sta bila dve leti v vojni, v kateri je umrlo več tisoč ljudi, 800 tisoč jih je bilo iz regije primoranih pobegniti.
Povod za začetek spopadov je bila zmaga TPLF na regionalnih volitvah konec leta 2020. Izvedbo volitev je etiopski premier Abij Ahmed prepovedal, a so jih v Tigraju vseeno izvedli, zatem pa je premier ukazal vojaško posredovanje proti Tigrajcem. TPLF je imela dve leti nadzor nad večino tigrajske regije, do lanskega poletja pa je z zavezniškimi skupinami uspela prodreti močno v notranjost Etiopije proti prestolnici Adis Abebi. Sledila je razglasitev izrednih razmer v Etiopiji in polna mobilizacija. Etiopska vojska je s pomočjo sosednje Eritreje uspela Tigrajce potisniti nazaj v regijo, iz katere izhajajo. Več kot leto dni se je konflikt lovil v občasnih spopadih, pri katerih sta obe strani zagrešili več pokolov civilistov, Tigrajci pa so postajali vedno bolj izolirani. Etiopska vojska je njihovo regijo, vključno z begunskimi taborišči, bombardirala predvsem iz zraka. Po drugi strani je Etiopija ostala brez dolarskih rezerv, kar ji je onemogočilo uvoz nujnih dobrin iz tujine.
V začetku leta sta sicer strani že sklenili prekinitev ognja, a sta ga nato prekršili. Novo premirje, tokrat s posredovanjem zunanjih akterjev, bi lahko pomenilo vzpostavitev humanitarnih koridorjev. V regijo, ki je bila zadnji dve leti izolirana, bi tako lahko pripeljali nujno potrebna zdravila za normalno obratovanje bolnišnic. Po koridorjih bi lahko pripeljali tudi drugo humanitarno pomoč, predvsem hrano, ki bi odpravila množično lakoto. Ta je prizadela skoraj pol milijona prebivalcev Tigraja.
O pogajanjih, ki so privedla do prekinitve ognja, in o tem, kaj sporazum pomeni, smo govorili z Martinom Plautom, nekdanjim urednikom BBC-ja za področje Afrike.
Po mnenju Plauta v primeru TPLF in Etiopije ne gre za klasično obliko spopada, značilnega za Afriko. Boji so bili namreč mnogo hujši.
V zraku sicer ostaja vprašanje, ali se bo tigrajska stran dejansko držala dogovora o razorožitvi, h kateremu se je zavezala.
Več humanitarnih organizacij, med drugim Amnesty International, je vse vpletene strani obtožilo kršenja človekovih pravic. O tem, kako slaba je humanitarna situacija v Etiopiji, Plaut.
V razreševanje konflikta so bile vpletene tudi tuje sile, še posebej Združene države Amerike, ki so Etiopiji onemogočile nakup turških brezpilotnih letalnikov.
V spopadih je bil uničen velik del infrastrukture. Kot hujše izmed posledic, ki jih je vojna pustila na infrastrukturi, je Plaut izpostavil škodo, ki jo je vojna naredila ljudem, živečim v Tigraju; posebej ženskam, ki so jih vojaki predvsem eritrejske vojske množično posiljevali.
Premirje je bilo precej nepričakovano, zato se poraja vprašanje, ali bo prekinitev ognja in vzpostavitev humanitarnih koridorjev dejansko uresničena. Jasno ni niti, ali se bodo ali ne bodo frakcije TPLF zdaj začele zatekati k gverilskemu boju, etiopska vlada pa k etničnemu nasilju nad Tigrajci. Etiopska državljanska vojna torej še vedno zastavlja več vprašanj kot odgovorov. Iz Tigraja nenazadnje nimamo zanesljivih informacij, saj novinarjem vstop v regijo ni dovoljen.
Offsajd je pripravil vajenec Pero, matiral je Fin.
foto: wikimedia commons
Dodaj komentar
Komentiraj