Za pripravo na začetek Festivala Tresk čez točno teden dni se v aktualnopolitični redakciji osredotočamo na glasbeno politiko v Sloveniji. Predlog novega Zakona o medijih, ki je bil uradno v javni razpravi konec lanskega decembra in celoten letošnji januar, a je bilo razpravljanja v javnosti bolj malo, ponovno uvaja glasbene kvote za radijske programe.

Spomnimo. Kvote slovenske glasbe na radijskih programih je prva uvedla vlada Mira Cerarja leta 2016, a je ustavno sodišče del zakona, ki določa kvote slovenske glasbe, tri leta kasneje razveljavilo. Sicer samo za komercialne radie. Sodišče je odločilo, da zakonska definicija slovenske glasbe ni dovolj jasna in tako ni mogoče določiti, kaj slovenska glasba sploh je. Opredelitev glasbe slovenskega izvora po obstoječem zakonu zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe. Vendar je, kot kaže, definicija nejasna samo za pridobitne radijske postaje, saj morajo Radiotelevizija Slovenija in radijski programi s statusom posebnega pomena kvote še danes izpolnjevati v obliki, kot jih je zahtevala novela zakona iz leta 2016.  

Ponovno je na oblasti liberalna vlada, še več, ministrstvo za kulturo, ki je pripravilo predlog novega Zakona o medijih, vodi Asta Vrečko iz stranke, ki sama sebi reče Levica; in ponovno je na mizi predlog o glasbenih kvotah. Tokrat sicer na ministrstvu niso več obsedeni s slovenskim izvorom, ampak zgolj še s skrbjo za slovenski jezik.

Prisluhnimo:

»Delež glasbe v slovenskem jeziku mora obsegati najmanj 20 odstotkov števila vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času med 0. in 24. uro posameznega radijskega ali televizijskega programa.

V primeru radijskih in televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija znaša delež iz prejšnjega odstavka 40 odstotkov, v primeru lokalnih, študentskih in nepridobitnih radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena pa 25 odstotkov.«

Največja sprememba je v definiciji slovenske glasbe. Če po še veljavnem zakonu v glasbene kvote spada glasba slovenskega izvora, predlog trenutne vlade uvaja kvote izključno za glasbo v slovenskem jeziku.

Lenart Kučić, svetovalec ministrice za kulturo na področju medijev, pojasni, da so se za glasbo v slovenskem jeziku odločili, ker je slovenski jezik kot pravna kategorija obranljiv na sodišču za razliko od meglenega pojma slovenske glasbe.

Izjava

Seveda je tudi slovenski jezik kot umetna nacionalna tvorba arbitrarno zamejen, saj lahko predstavlja mrtvi jezik, ki se uporablja samo v uradni komunikaciji države, medtem ko je slovenščina živa le v narečnem, žargonskem in slengovskem govoru. Tudi če upoštevamo širšo definicijo, ki vključuje geografske in socialne posebnosti jezika, zakonsko besedilo še vedno ni dovolj jasno, opozarja glasbeni urednik Vala 202 Jernej Sobočan Ivanovič.

Izjava

Še bolj slikovit je hišni kritik glasbenih kvot Marko Godnjavec – Jizah.

Izjava

Tudi Jernej Kaluža, nekdanji odgovorni urednik Radia Študent in raziskovalec slovenske glasbene krajine, opozarja na škodljivost glasbenih kvot, ki temeljijo na kategorijah nacionalnosti ali etničnosti.

Izjava

Kaže, da smo zgrešili temo. Medtem ko naši sogovorci govorijo o glasbi, je bila ta, tako Lenart Kučić, pri pisanju člena o glasbenih kvotah v drugem planu.

Izjava

A pustimo jezikanje o jeziku jezikoslovcem in se vrnimo na glasbeno politiko. Kaluža meni, da je glasbena javnost na področju kvot razdeljena med zagovornike prostega trga in zagovornike državnega urejanja glasbenega trga.  

Izjava

Kvote pomenijo omejevanje. Ministrstvo za kulturo jih v našem primeru razume kot pozitivno diskriminacijo, ki nedvomno pomaga spodbujati produkcijo slovenske glasbe, karkoli že to pomeni. Omejitve, ki jih po njegovem predstavljajo glasbene kvote v Sloveniji, povzame Sobočan.

Izjava

Jizah opozarja, da kvote ne le omejujejo medijske krajine, ampak tudi škodijo glasbeni produkciji v Sloveniji.

Izjava

Tudi Sobočan se strinja, da kvote nimajo pozitivnih učinkov na glasbeno produkcijo, kar se je izkazalo v primeru Francije, ki jo ministrstvo navaja kot zgled in v zvezde kuje francosko težnjo po obrambi lastne jezikovne izjemnosti.

Izjava

Glasbena krajina torej od glasbenih kvot nima veliko koristi, vsaj ne v celoti. Brke si ob kvotnem predvajanju enih in istih skladb, ki so starejše od večine sodelavcev tega Radia, mastijo predvsem že uveljavljeni avtorji in glasbeniki. Povzame Jizah.

Izjava

Veljavni zakon od RTV in medijev posebnega pomena sicer zahteva, da vsaj četrtino od predvajane slovenske glasbe sestavljajo skladbe, ki so bile prvič predvajane pred največ dvema letoma. V predlogu novega zakona takšne zahteve ni.

Kaluža kvot vseeno ne bi tako hitro odpisal. Preureditev definicije glasbe, ki bi jo kvote potiskale v ospredje, bi lahko po njegovem spodbudila produkcijo glasbe v Sloveniji.

Izjava

Če je pa tako, če kvote pomagajo glasbeni produkciji, bomo pomagali tudi mi. Aktualnopolitična redakcija ni samo politična, temveč tudi humanitarna. Radijskim postajam, pa tudi vsem ostalim, ki jih skrbi izpolnjevanje kvot glasbe v slovenskem jeziku, podarjamo ploščo povsem svežih komadov v slovenskem jeziku, tako rekoč direktno iz mešalke. Ker v predlogu novega Zakona o medijih ministrstvo ni predvidelo minutaže glasbe v slovenskem jeziku, ampak le število skladb, jih lahko prosto uporabljate za zadovoljitev birokratskih želja.

Samozaložba APR: Premagajmo kvote.

Prvi komad: Ukinimo SZN

Drugi komad: Ukinimo RKHV

Tretji komad: Ukinimo ŠOU

Četrti komad: Ukinimo NATO

Peti komad: Ukinimo kvote

Bonus komad: OVO JE APR!