Učbeniška učenost
Učenci in dijaki, ki se strumno podajajo v novo šolsko leto, si lahko danes in jutri na učbeniškem sejmu v BTC-ju kupijo učbenike in delovne zvezke iz druge roke. Zveza študentskih klubov Slovenije pa za dijake podoben sejem organizira v ponedeljek in torek pred NUK-om, kjer bo potekala tudi akcija podarjanja učbenikov in šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke. Ob tej priliki se v današnji oddaji posvečamo učbeniški politiki in nekaterim njenim problemom.
Dr. Damijan Štefanc, profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pojasni, kako poteka postopek potrjevanja učbenikov na slovenskem trgu.
Delovnih zvezkov se v nasprotju z učbeniki ne potrjuje, učbenik pa po zakonodaji ne sme vsebovati nalog za izpolnjevanje. Zaradi delovanja učbeniškega sklada bi namreč vpisovanje rešitev v učbenike pomenilo, da popisanih učbenikov ne morejo uporabiti otroci v naslednjih letih.
Nepotrjevanje delovnih zvezkov sproža vprašanje, ali jih smejo učitelji od učencev zahtevati.
Konsenz staršev o ceni gradiv je torej obvezen, kar pa lahko pomeni, da učitelji na šolah v socialno šibkejših okoljih težje predlagajo večje število delovnih zvezkov.
Štefanc meni, da trenutna ureditev prispeva tudi k višji ceni dodatnega gradiva, kot bi ga to imelo, če bi država po vnaprej določenem finančnem okvirju ta gradiva odkupila.
Pred letom dni je ministrica Maja Makovec Brenčič sprovedla novo učbeniško politiko, o kateri lahko več izveste v oddaji Učbeniški skladatelji, ki jo najdete na spletni strani Radia Študent. Od takrat država poskrbi za popolno kritje učbenikov za prvošolce. Štefanc meni, da je takšen ukrep bistveno premalo ambiciozen.
Današnji Offsajd zaključi Štefanc z mislijo, da glavno težavo predstavlja pomanjkanje politične vizije, ki bi resneje posegla v učbeniško problematiko in zagotovila učbeniška gradiva vsem osnovnošolcem.
Dodaj komentar
Komentiraj