Od danes je čitalnica ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana zaprta. Uradno je čitalnica zaprta za 14 dni, a tudi ko se odpre, se bo gotovo kmalu spet zaprla. Razlog za zaprtje je namreč selitev arhivskega gradiva iz prostorov na Mestnem trgu. Mestna občina Ljubljana je namreč leta 2019 arhiv obvestila, da jim ne namerava podaljšati najema prostorov za depoje, ki se nahajajo poleg rotovža, in pisarniške prostore v sosednji zgradbi. O težavnem poteku selitve več direktorica Zgodovinskega arhiva Ljubljana Zdenka Semlič Rajh.

Izjava 

Zgodovinski arhiv Ljubljana je eden izmed šestih pokrajinskih arhivov. Njegovo veliko bogastvo so na primer zapisniki sestankov Ljubljanskega mestnega sveta. Najstarejši izmed zapisnikov je star 500 let. Ohranjena registratura Ljubljane je eden najpopolnejših tovrstnih arhivskih fondov ne zgolj v Sloveniji, ampak tudi v širšem prostoru. Zato bi morda pričakovali več naklonjenosti mestne občine. A ustanovitelj Zgodovinskega arhiva Ljubljana je država oziroma Ministrstvo za kulturo. Občina je sicer arhivu dajala v brezplačen najem svoje prostore na Mestnem trgu in Ciril-Metodovem trgu – to je zgradba na drugi strani trga pred mestno hišo. 

Mestna občina je arhiv o deložaciji v roku dobrega leta obvestila maja leta 2019. Takratni direktor Mitja Sadek je celo z javnim pismom opozoril, da je to za selitev veliko premalo. Na odločitev so se pritožili tudi na sodišče, a je to pritrdilo občini. Kot zadnji rok je določilo februar letos. Pred pol leta je minister za kulturo Vasko Simoniti ljubljanskega župana Zorana Jankovića pisno zaprosil za podaljšanje roka za izselitev do konca leta 2024.  Dva dni po prejemu dopisa je Janković ministra poklical, da bi se o predlogu podaljšanja roka pogovorila, a naj bi mu v kabinetu pojasnili, da je Simoniti na službeni poti. Ker v slabih dveh tednih Simoniti ljubljanskega župana ni poklical nazaj, mu je Janković vrnil pismo in zavrnil možnost podaljšanja roka. Župan celo trdi, da arhiv s stavbo na Ciril-Metodovem trgu ravna nespoštljivo. 

Občina namerava v prostore, ki jih trenutno zaseda arhiv, preseliti odsek za mednarodne odnose in protokol ter odsek za odnose z javnostmi, ostale morebitne selitve pa so še v usklajevanju. Omeniti gre, da se arhiv v prostorih na Mestnem trgu, kjer se je hranilo arhivsko gradivo, nahaja že več kot 120 let.  

Arhiv je v zadnjih treh letih intenzivno iskal nove prostore. Preseliti je namreč treba največjo matično enoto arhiva, v kateri je približno 4 kilometre in pol arhivskega gradiva ali okoli 45 tisoč škatel, ter pisarniške prostore s čitalnico, velike okoli 1000 kvadratnih metrov. Želeli so si objekt, v katerem bi našli vse te prostore, torej skladišča in pisarne, a ga niso našli. Tako sedaj selijo zgolj gradivo. 

Izjava 

Prostore za pisarne in čitalnico tako še iščejo. Nedavno so objavili nov razpis za najem prostorov, kamor bi se vselili do konca aprila in tam ostali vsaj pet let. 

Gotovo gre za začasno rešitev. Na daljši rok sta v igri dve rešitvi. Na ministrstvu naj bi bili naklonjeni selitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Gruberjevo palačo, kjer sedaj biva Arhiv Republike Slovenije. Ta se namreč seli v kompleks nekdanje roške vojašnice, kjer pa je treba pred tem izvesti še obsežno obnovo. A po mnenju direktorice ima ta rešitev več pomanjkljivosti.

Izjava 

Semlič Rajh je zato bolj naklonjena selitvi v novo zgradbo. To bi bil sploh prvi objekt, projektiran in zgrajen namensko za arhiv. Zemljišče za to arhiv že ima, in sicer na Kvedrovi cesti v Novih Jaršah.

Izjava 

Ministrstvo je arhivu zagotovilo dodatne finance za plačilo najemnine za nove prostore. Projekt iskanja novih prostorov je prišel v novi nacionalni program za kulturo. A vsaj še nekaj časa bo očitno Leskovška cesta pri BTC-ju dom velikega dela slovenske pisne dediščine. Tam ima namreč svoja skladišča do izgradnje NUK II [nuka dve] tudi nacionalna knjižnica.