V imenu očeta, sina in trgovinskega sporazuma
Sodišče Evropske unije je stopilo korak bliže željam kanadskih multinacionalnih investitorjev. Odločilo je namreč, da je mehanizem reševanja sporov med investitorji in državami članicami unije, imenovan ICS, v skladu z zakonodajo EU. Mehanizem je sicer del celovitega ekonomskega in trgovinskega dogovora CETA med Kanado in Evropsko unijo, ki ga že dalj časa kritizira del javnosti in politikov. Sporazum naj bi namreč omogočal prevlado pravic lastnikov kapitala nad pravicami držav in državljanov. Na to je opozarjala Belgija, ko je septembra leta 2017 zahtevala presojo skladnosti dogovora s pravnim sistemom Evropske unije.
Pia Eberhart, sodelavka organizacije Corporate Europe Observatory, pojasni, kako je sodišče Evropske unije potrdilo legalnost trgovinskega sporazuma.
Seveda mehanizem ICS ni popolnoma nov koncept. Že pred njim je obstajal sistem, ki je reševal spore med investitorji in državami, z malo daljšo kratico ISDS. Slednji je investitorjem omogočal tožbo držav, ki so s svojimi politikami in regulacijami investitorju nižale možnosti dobička. Sistem ne odloča o pravilnosti politik in regulacij držav, temveč o tem ali je dobiček investitorja res nepravično zmanjšan zaradi državnih določil. Najpogostejše tožbe se nanašajo na regulacije, vezane na varovanje okolja, ki onemogočajo maksimiziranje dobičkov investitorjev.
Novi mehanizem ICS se od sistema ISDS razlikuje le po podrobnostih. Kot pojasni Eberhart, je največja pridobitev novega mehanizma transparentnost postopkov med investitorji in državami.
Malenkosti, po katerih se sistema ločita, pomenijo napredek, saj državljanom omogočajo vpogled v postopke investitorjev proti državam, slednjim pa določeno stopnjo regulacije. Eberhart opozarja, da odločitev sodišča Evropske unije kaže na izboljšanje položaja držav v razmerju do kanadskih investitorjev, vendar le, če jo beremo površno.
Eberhart nadaljuje s spornimi deli odločitve sodišča, ki se pokažejo pri natančnejši analizi. Sistem ICS tako še vedno omogoča pravno premoč investitorjem nad državami članicami EU.
Stari sistem ISDS, ki je ločen od pravnega sistema EU, so investitorji že večkrat uporabili za tožbe, ko so države, predvsem na področju zaščite okolja, vplivale na delovanje multinacionalnih korporacij. Novi mehanizem predvideva tudi možnost vzpostavitve vzporednih sodišč, ki bodo pristojna zgolj za spore med multinacionalnimi investitorji in državami. Na ta način bo odpravljen tričlanski tribunal, ki zaenkrat razsoja med investitorji in državami. Eberhart na primeru tožbe švedskega podjetja Vattenfall proti Nemčiji pojasni, kako investitorji uveljavljajo svojo premoč in zakaj je vzporedni pravni sistem nevaren.
V luči današnje odločitve sodišča Evropske unije je zanimiv tudi primer z nazivom Achmea, ko je zvezno sodišče v Nemčiji leta 2016 odločilo v korist Republike Slovaške. Ta je namreč zahtevala preklic bilateralnih trgovinskih pogodb med Nizozemsko in Češkoslovaško. Pogodbe so leta 1991 z razpadom države na Češko in Slovaško prenehale veljati, a so se ohranile v razmerju med Nizozemsko in Slovaško. Opiše Eberhart.
Eberhart nadaljuje, da se današnja odločitev in odločitev v primeru Achmea razlikujeta v argumentaciji.
Kljub vsemu Pia Eberhart današnji OFFsajd zaključuje z optimizmom. Odločitev sodišča, da je sporazum CETA in mehanizem ICS znotraj njega v skladu s sodnim sistemom Evropske unije, namreč ne spremeni veliko. Številne države članice morajo namreč sporazum CETA še potrditi.
Psi lajajo, kanadski kapital gre naprej!
Dodaj komentar
Komentiraj