V tretje gre (Ha)Radi(naj)
Kosovski premier Ramush Haradinaj je v petek odstopil s položaja. Odločitev je sprejel po pozivu tožilstva posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu, ki ga je kot osumljenca pozvalo na zaslišanje. Za odstop se je po lastnih besedah odločil, ker naj bi mu sodišče predlagalo dve možnosti, in sicer, da se na zaslišanju zglasi kot, citiramo: “premier ali kot navaden državljan Kosova. Odločil sem se za slednje.”
Posebno sodišče s sedežem v Haagu so ustanovili leta 2015 za pregon vojnih zločinov predstavnikov Osvobodilne vojske Kosova, krajše OVK, ki naj bi jih ti zagrešili predvsem nad kosovskimi Srbi, Romi ter kosovskimi Albanci, ki so nasprotovali OVK, med in po kosovskem konfliktu v letih od 1998 do 2000.
Sodišče so ustanovili po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja leta 2010, v katerem so voditeljem Osvobodilne vojske Kosova očitali hude vojne zločine nad Srbi in Romi na Kosovu, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi. Sodišče obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je delo končalo decembra 2017. Delovanje sodišča financira Evropska unija, integrirano pa je tudi v kosovski pravosodni sistem. Delovati je začelo lani poleti, januarja letos pa so tuji sodniki že zaslišali dva nekdanja visoka predstavnika OVK; Rrustema Mustafo in Samija Lushtakuja. Za ustanovitev sodišča je bila potrebna sprememba ustave, prvotni načrti o sodišču, katerega sedež bi bil na Kosovu, pa so bili opuščeni po nizu sumljivih smrti določenih prič v procesih proti poveljnikom OVK. O zgodovinskem dogajanju, ki je privedlo do ustanovitve posebnega tribunala, več Branimir Krstić, novinar in analitik.
Zgodba Ramusha Haradinaja je sicer zgodba o neslutenem vzponu. Po demonstracijah kosovskih Albancev leta 1989 je Haradinaj emigriral v Švico, kjer je delal kot redar v nočnem klubu. Tam ga je rekrutiralo Narodno gibanje Kosova, iz katerega je kasneje nastala Osvobodilna vojska Kosova. Na Kosovo se je vrnil leta 1997, leto pozneje pa je postal eden izmed regionalnih voditeljev OVK. Prav na njegovo pobudo je bila ustanovljena posebna enota OVK Črni orli, ki ji pripisujejo odgovornost za mučenje in poboj več deset srbskih civilistov. Po razpustitvi in demilitarizaciji OVK leta 2000 je postal namestnik Agima Çekuja, poveljnika Kosovskega zaščitnega korpusa. Po umiku s položaja je bil izvoljen za predsednika nove stranke Zveza za prihodnost Kosova in konec leta 2004 postal kosovski premier.
S premierskega položaja je Haradinaj prvič odstopil marca 2005, po petih mesecih mandata, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije objavilo obtožnico proti njemu zaradi domnevnih vojnih zločinov v času vojne na Kosovu. Na sojenju je bil nato leta 2008 prvič oproščen vseh obtožb. Po prvem sojenju je haaško sodišče leta 2009 odredilo delno ponovitev sojenja zaradi sumov, da je prišlo do nezakonitih pritiskov na priče. V ponovljenem sojenju ga je nato leta 2012 ponovno oprostilo obtožb.
Tokratni poziv na zaslišanje Haradinaju kot osumljencu v postopku ne prihaja kot presenečenje. Dick Marty je namreč v svojem poročilu med drugimi vojaškimi poveljniki omenil tako Ramusha Haradinaja kot trenutnega predsednika Hashima Thaçija in predsednika parlamenta Kadrija Veselija, ki sta bila tako kot Haradinaj vojaška poveljnika OVK. Glede na pričakovanja kosovskih medijev naj bi prve obtožnice objavili že letos, med obtoženimi pa bi lahko bili vsi zgoraj omenjeni. O razlogih za poziv na zaslišanje, več Krstić.
Po predčasnih volitvah septembra 2017 je Haradinaj spet računal na premierski stolček. Štiri albanske stranke so skušale preprečiti Thaçiju, da bi že tretjič zapored postal premier. Navezo proti njegovi Demokratski stranki Kosova, zmagovalki volitev, so oblikovale opozicijski Demokratska zveza Kosova predsednika parlamenta Kadrija Veselija in Zveza za prihodnost Kosova Haradinaja ter nova stranka Pobuda za Kosovo Fatmira Limaja. Haradinaj je manjšinsko vlado vodil od 9. septembra 2017 s podporo poslancev Srbske liste, ki ima v parlamentu zagotovljenih deset sedežev.
Velik del kosovske javnosti sicer nasprotuje tribunalu, ker ne obravnava zločinov, ki so jih na Kosovu zagrešili Srbi. Solidarnost Haradinaju so izrazili tako koalicijski kot opozicijski predstavniki.
Krstić o reakciji Beograda na odstop Haradinaja.
Hashim Thaçi je medtem opustil idejo iskanja novega mandatarja za sestavo nove vlade v posvetih z vladno koalicijo in za 9. september razpisal predčasne volitve. Na njih bo po napovedih Haradinajeva stranka Zavezništvo za prihodnost Kosova ponovno kandidirala.
Dodaj komentar
Komentiraj