Veliko zabave za izbrane, premalo sob za ostale
Včeraj je zaokrožila novica, da se bo okrog 500 študentov v kratkem moralo izseliti iz ljubljanskih študentskih domov in izzvala ogorčenje javnosti in takojšen sklic kriznega sestanka na šolskem ministrstvu. Študenti, ki naj bi kmalu ostali brez strehe nad glavo, so namreč poslali napačno prošnjo za pridobitev subvencioniranega bivanja, zatrjujejo v Študentskih domovih. Namesto ponovne prošnje za sprejem v študentski dom, so namreč poslali zgolj prošnjo za podaljšanje subvencioniranega bivanja, kot je bila vsa leta stalna praksa Študentskih domov.
Na udaru so študentje, ki so bili v času podaljševanja subvencioniranega bivanja brez statusa, torej tisti, ki so v letošnjem šolskem letu na prehodu med dodiplomsko in podiplomsko stopnjo bolonjskega študija ter tisti, ki so zamenjali študijsko smer. Zaradi novega informacijskega sistema, ki služi poenotenemu nadzoru vpisov na fakultete in povezuje tako Študentske domove kot tudi ministrstvo, so imeli pristojni takojšen vpogled v veljavni status študenta. Problem se poraja od dejstvu, da študentov o tem niso obvestili ali seznanili ne v študentskih domovih ne na ministrstvu.
Dan pred začetkom akademskega leta so tako nekateri študenti ljubljanskih študentskih domov prejeli sporočilo, da bodo dosledno upoštevali 12. člen Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, po kateri se "podaljšanje bivanja" iz tega člena nanaša na ohranitev statusa študenta in ne na dejstvo, da je študent tudi preteklo leto bival v študentskem domu. Tovrstna interpretacija sama po sebi ni sporna, zaplete pa se, ker status študenta po slovenski zakonodaji ne traja 12 mesecev, temveč je vezan na druge faktorje, recimo diplomo ali predčasni izpis ob menjavi smeri študija.
Na kratko torej, če študent, ki je na prvi stopnji diplomiral v septembrskem izpitnem roku, želi v domu stanovati tudi med študijem na drugi stopnji, se bo moral po novem postaviti v vrsto za bruci in tujimi študenti, saj bo moral zaradi vmesne izgube statusa še enkrat zaprositi za posteljo in ne le vložiti prošnje za podaljšanje bivanja. Skozi isto proceduro se bodo morali sprehoditi tudi študenti, ki so zamenjali smer študija. Danes je na ministrstvu za izobraževanje potekal sestanek, o katerem nam je več povedal predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt.
O tem, kaj so se na sestanku sploh dogovorili, pa spregovori predsednik Študentskega sveta stanovalcev ljubljanskih študentskih domov Uroš Karlič.
Na svojevrsten način pa se reševanje stanovanjske problematike lotuje ljubljanska študentska organizacija, ki je danes uradno otvorila tako imenovani Študenstki kampus, ki naj bi študentom zagotavljal vse osnovne storitve in dejavnosti, ki jih vsak v času svojega študija potrebuje.
Projekt Študentski kampus že od samega začetka buri duhove. ŠOU v Ljubljani v dosedaj največji investiciji vidi predvsem pridobitniške dejavnosti, ki bi pomagale vse bolj prazni blagajni organizacije. Zato so v organizaciji po štirikratniku tedanje tržne cene kupili zemljišče od bivšega študentskega funkcionarja Benjamina Leskovca. Na novi posesti so študentski funkcionarji nemudoma pričeli s postavljanjem komercialnega središča, ki naj bi združevalo študente. V novem kompleksu, ki so ga financirali iz javnih sredstev, bodo zaživele trgovina, slaščičarna, kavarna, prostori za oddajanje, info točka za študente, picerija in potovalna agencija Collegium.
Študentski funkcionarji so v nastajajočem kampusu sprva obljubljali tudi nove študentske postelje. Njihovi načrti so se hitro izkazali za pretirane, saj na industrijskem območju ni bilo dovoljeno graditi namestitvenih kapacitet. Namembnost zemljišča je sicer bilo možno spremeniti, a so v ŠOU zamudili rok spremembe Ljubljanskega občinskega prostorskega načrta. Na očitno nekonsistentnost študentske organizacije je letos spomladi opozorila novinarka Dnevnika Barbara Smajila. Prisluhnimo njenemu dialogu z direktorjem ljubljanske študentske organizacije Andrejem Klasincem.
Vprašanje je torej, če bo ljubljanski ŠOU svoj tako imenovani Kampus v prihodnjih letih sploh širil še s ponudbo študentskih sob. Direktor ŠOU-a Andrej Klasinc je ob današnji otvoritvi Študentskega Kampusa sicer dejal, da bodo v Kampusu čez nekaj let lahko nudili tudi študentske sobe. Vendar, če se spomnimo, je bil študentski dom v Kampusu obljubljen že na samem začetku investicije, pozneje pa so se ti načrti spremenili. Prav tako, še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo s samim zemljiščem, če bo čez njega čez nekaj let res posegel Tivolski lok železniške proge.
Reševanje stanovanjske problematike študentov sicer ni stvar študentskih organizacij, temveč države, ki za tovrstvno dejavnost pobira del davka na študentsko delo. Na vprašanje, kje je ta denar, odgovarja Žiga Schmidt.
Več o eskalaciji sicer permanentne krize s študentskimi sobami v prestolnici pa bomo izvedeli v torek, ko bo situacija krenila v eno ali drugo smer.
Offsajd so pripravili Arne Zupančič, Vanja Gligorović in Luka Počivalšek.
Dodaj komentar
Komentiraj