V vročih poletnih mesecih, ko se v parlamentu ne dogaja prav veliko, ko se državljani pripravljajo na zdaj že bolj kot ne gotovi ponovni izbruh epidemije novega koronavirusa, je v javno razpravo prišel predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Slehernik je lahko brez cinizma domneval, da najbrž še ne bomo dočakali kakega velikopoteznega, a krvavo potrebnega projekta, kot je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In slehernik je imel prav. Predlog obravnava izključno »upravno strukturo« Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo po novem bojda »bolj gibka«. Na ministrstvu za zdravje na žalost niso bili dosegljivi, da bi pojasnili, za kakšno vrsto gibkosti pravzaprav gre. Nad spremembami pa niso prav nič navdušeni v skupščini ZZZS. Vsebino predloga oriše predsednica skupščine in izvršna sekretarka sindikata ZZZS Lučka Böhm:

Izjava

Na kratko gre pri spremembi upravne strukture v proporcionalnem smislu za povečano prisotnost vladnih predstavnikov. Enajstčlanski svet ZZZS bi namreč nadomestil trenutno 45-člansko skupščino, v kateri med drugim sedijo štirje člani, ki jih imenuje vlada kot predstavnike delodajalcev za področje javne uprave in negospodarskih javnih služb. Tudi v svetu bi sedeli štirje člani, ki jih imenuje vlada, poleg njih pa še trije predstavniki delodajalskih združenj, od katerih enega prav tako imenuje vlada, in štirje predstavniki zavarovancev. Več o tem Böhm:

Izjava

Večina aktivnih zavarovancev bi bila tako po novem izključena iz upravljanja zavoda. Prav tako bi bilo število predstavnikov upokojencev in invalidov zmanjšano na po enega, izločen bi bil predstavnik kmetov, predstavnika pa bi prvič dobili študentje. Za dodaten odvzem možnosti soudeležbe delovnega prebivalstva poskrbi peti člen predloga novele, ki ministru za zdravje daje pravico veta na odločitve sveta, če oceni, da odločitev »ni zakonita, ali če ni v skladu s sprejeto politiko«. Svet torej niti formalno ne more funkcionirati kot kaj več kot podaljšana roka izvršilne oblasti. Več o tem Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije:

Izjava

Po novem bi imeli besedo pri upravljanju ZZZS tudi študentje, ki so načeloma zavarovani prek svojih staršev in jim prispevkov v zdravstveno blagajno ni treba plačevati. Seveda pa je študentom, ki delajo prek napotnice, del odhodka odtegnjen za zdravstveno zavarovanje. Novela hkrati zagotavlja, da predstavnik študentov sploh ne bi mogel biti študent, saj je za članstvo v svetu ZZZS poleg običajnih zahtev o določeni stopnji izobrazbe in nekaznovanju potrebnih tudi vsaj petnajst let delovnih izkušenj. Komentira predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec:

Izjava

Böhm poudarja, da tako sestavljen svet ne bo zastopal interesov velike večine zavarovancev:

Izjava

Svet ZZZS bi imel po uvedbi v glavnem enake pristojnosti, kot jih ima sedaj skupščina. Prav tako naj bi bila uvedba možnosti ministrovega veta pravzaprav odveč, saj tudi skupščina kakšnih večjih sprememb ni mogla sprejeti brez njegovega soglasja. Komentira Böhm:

Izjava

Javna razprava o zakonu je bila zaključena prejšnjo nedeljo, minister za zdravje pa je izjavil, da o umiku zakona ne razmišlja. Na račun gibkosti se je tako podaljšala tudi čakalna vrsta za kake bolj ambiciozne reforme.