Madžarska vlada je v parlamentarno obravnavo vložila predlog zakona, ki bo vladi omogočil poostren nadzor nad nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju migrantov na Madžarskem. Poleg 25-odstotne obdavčitve tujih donacij bo sam obstoj nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z migranti, odvisen od presoje notranjega ministra. Ta bo v primeru sprejetja nove zakonodaje lahko prepovedal delovanje posameznih nevladnih organizacij, če bo presodil, da  “ogrožajo nacionalno varnost”.

Predlagana sprememba predstavlja del protimigracijske kampanje madžarskega premiera Viktorja Orbana. Kampanja se z geslom “stop-Soros” osredotoča na preprečitev domnevne nevarnosti vpliva Georga Sorosa, ameriškega in madžarskega državljana, ki se zavzema za liberalnejšo politiko v madžarskem političnem prostoru. Ob tem naj omenimo še, da se približujejo madžarske parlamentarne volitve. Poleg očitkov o samopromocijski naravi proti Sorosu nastrojene vlade na predloge zakonov letijo tudi očitki o dodatnem udarcu nevladnim organizacijam, ki predstavljajo osrednjo opozicijo vladi Viktorja Orbana.

Predlogi zakonov, ki jih je vložila madžarska vlada, so trije. Prvi predlog zahteva licenciranje vseh madžarskih nevladnih organizacij. Licenco notranjega ministrstva pa bo organizacija pridobila, če bo ministrstvo presodilo, da ne ogroža nacionalne varnosti. Drugi predlog določa 25-odstotni davek na vsa sredstva, ki jih nevladne organizacije pridobivajo iz tujine. Dr. Gruša Matevžič, pravna svetovalka iz nevladne organizacije Madžarski Helsinški odbor, obnovi vsebino zakonodajnih predlogov.

Izjava

Tretji predlog zakona pa prepoveduje dostop do območja okoli madžarske zunanje schengenske meje vsem, za katere bo vlada presodila, da njihova pomoč migrantom ogroža nacionalno varnost. Več Gruša Matevžič:

Izjava

Novinar ukinjenega madžarskega medija Nepszabadsag Andras Desi meni, da predlog zakona ne predstavlja nič novega. Pravi, da gre zgolj za nadgradnjo v zadnjem letu že uveljavljenih sprememb madžarske vlade.

Izjava

Izpostavljene vsebine novih predlogov zakonov še niso stopile v veljavo. Spomnimo pa na spremembe na področju nevladnih organizacij, ki jih je madžarski parlament sprejel leta 2017. Od lanskega junija morajo nevladne organizacije vse tuje finančne vire prijaviti oblastem. Vse nevladne organizacije, ki letno prejmejo več kot 24 tisoč evrov tuje podpore, pa se morajo registrirati kot organizacije s podporo iz tujine. Če tega ne storijo, jim grozi zaprtje. Sogovornica Gruša Matevžič izpostavlja, da so zdaj predlagane spremembe za nevladne organizacije na Madžarskem bistveno bolj problematične. Kot pravi, se nevladna organizacija madžarski Helsinški odbor še vedno ni registrirala kot nevladna organizacija s podporo iz tujine.

Izjava

Tudi nevladna organizacija Amnesty International Hungary lanskih sprememb, ki določajo registracijo iz tujine pridobljenih sredstev, ne upošteva in jih ne podpira. Vlada ni določila kazni za nobene od omenjenih organizacij. Aron Demeter iz Amnesty International pojasni, zakaj:

Izjava

Vsi sogovorci se strinjajo v točki, da je poskus vpeljave novih zakonov del predvolilne propagande, cilj pa je utišanje nevladnih organizacij kot osrednje opozicije vladi. Gruša Matevžič med drugim opozarja na možnost, da predlagane zakone ustavi nasprotovanje stranke Jobbik, ki zagovarja še ostrejša protimigrantska stališča kot vladajoča Fides. Tudi Andras Desi ostaja skeptičen do vprašanja, ali bo vladi uspelo pridobiti dvotretjinsko večino za sprejem zakonodaje. Matevžič opozarja, da je vloga nevladnih organizacij, predvsem zaradi posrednega ali neposrednega vpliva vlade na krepko večino madžarskih medijev, ključnega pomena.

Izjava