Wolt? Revolt!
Tako Janez Peterlin iz novoustanovljenega sindikata dostavljalcev opisuje spremembo plačnega sistema, ki sta jo letos uvedli platformi Wolt in Glovo. Sprememba plačnega modela je tudi povod za organizacijo sindikata dostavljalcev pod okriljem Sindikata Mladi Plus. Novi sindikat šteje čez 100 dostavljalcev.
Po reformi plačnega sistema, ki jo je konec februarja napovedal Wolt, še prej pa Glovo, je plačilo za posamezno dostavo pogojeno z vremenskimi razmerami, dosegljivostjo lokacije, velikostjo paketa in zahtevnostjo opravljene poti. Čeprav ti ukrepi reformo naslikajo v dobri luči, je dostavljalce prizadelo znižanje postavke za opravljeno razdaljo. Konkretneje dostavljalka Wolta, ki je zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi anonimna.
Clemens Brugger, direktor Woltove slovenske podružnice, trdi ravno obratno, da so v prvem četrtletju postavke dvignili.
Komentira Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi Plus.
Brugger:
Vodstvo Wolta je ob plačni reformi najavilo tudi, da bodo dostavljalcem in dostavljalkam omogočili dostop do poenostavljene strani, ki bo prikazovala celotno plačilo za njihovo delo. O transparentnosti določanja izplačil Janez Peterlin.
Na slovenski vodstvi podjetij Wolt in Glovo je sindikat danes zjutraj naslovil svoje zahteve in prošnje za pogajanje. Vodstvo sindikata na dan ustanovitve sicer še ni znano, a bo po napovedi Mojce Žerak, članice sindikata Mladi Plus, izvoljeno izmed vseh dostavljalcev, včlanjenih v sindikat. Žerak pove tudi, zakaj je sindikat nastal pod okriljem sindikata Mladi Plus.
Izjava
Sindikat dostavljalcev zahteva, da ga podjetji prepoznata kot edinega legitimnega in relevantnega deležnika v pogovorih, ki vplivajo na delo dostavljalcev. Sindikat zahteva tudi, da podjetji Wolt in Glovo nemudoma pristopita h kolektivnim pogajanjem o izboljšanju delovnih pogojev in na podlagi teh sestavijo kolektivno pogodbo. O pripravljenosti Wolta za pogajanja smo vprašali direktorja Bruggerja.
Anonimna dostavljalka Wolta o tem, kako so pogajanja izgledala pred ustanovitvijo sindikata.
Na očitek, da pogajanja doslej niso bila uspešna, odgovarja Brugger.
Eden glavnih problemov dostavljalcev je tudi poudarjanje vodstva, da delavci dostavljajo za stranski zaslužek. Vodstvo na ta način želi javnost prepričati, da je teh, ki delajo po 10 ur na dan, malo. Natančne informacije o deležu delavcev, ki dostavljajo za stranski zaslužek, niso znane. Anonimni dostavljalec je razložil, kako je primarno delati kot dostavljalec.
Predstavnik sindikata prebere anonimno osebno zgodbo dostavljalca za Wolt, ki mu po prometni nesreči niso izplačali zavarovanja.
Dostavljalci delajo prek S.P.-ja ali študentskih servisov, tako da Wolt in Glovo nimata zares obveznosti do delavcev oziroma partnerjev, kot jih v podjetjih nazivajo. V primeru nesreče pri delu dostavljalci ostanejo brez dohodka oziroma platformi izplačata neznaten znesek. Kot je povedal Peterlin, je nekemu dostavljalcu, ki je bil zaradi poškodbe pri delu odsoten pet mesecev, Wolt za ves čas okrevanja izplačal 1700 evrov.
Tujci se pri delu za Wolt in Glovo soočajo s posebnimi težavami. Priseljenec iz južne Azije, ki dostavlja za Wolt, pravi, da se po spremembah plačnega sistema z dostavljanjem ne more preživljati, zato to ne more biti njegova primarna služba.
Dostavljalka Katarina Doronina, ki je pred enim letom prišla iz Ukrajine, je opisala, zakaj je začela delati za Glovo, kakšne so bile njene izkušnje z dostavljanjem, in kakšni so njeni pogoji za življenje ob delu.
Med glavnimi problemi dostavljalcev je tudi, da ritem dela narekuje algoritem. Ta dostavljalcem določa, kje, kdaj in koliko bodo delali, in s tem koliko bodo zaslužili. To delavcem ne omogoča, da bi si organizirali prosti čas, mladi pa nimajo pogojev, da bi si ustvarili družine. V imenu konkurence med delavci samimi, ne pa med platformami, tako dela algoritem. Kako konkurenčnost vpliva na sindikalno organiziranje dostavljalcev in na kakšen način podjetja vzpostavljajo tekmovalnost med delavci, pojasni anonimna dostavljalka pri Woltu.
Konkurenčnost pa ni nujen element dostavljalskega dela. Dostavljalec Peterlin opiše razlike med delom za E-hrano in delo za podjetje Glovo, ki je E-hrano prevzelo leta 2021.
Platformni delavci v Sloveniji do zdaj niso bili sindikalno organizirani in, kot so danes povedali sami, so bili tako v odnosu do podjetij nemočni. Z ustanovitvijo sindikata se lahko stanje zdaj začne spreminjati, če bo organiziranje uspešno. Če Wolt in Glovo še naprej ne bosta upoštevala potreb in pravic partnerjev, kakor evfemistično nazivajo svoje podrejene, potem nameravajo v sindikatu, kot so danes sami povedali, poseči tudi po najmočnejšem sindikalnem orodju – stavki.
Offsajd sta pripravila vajenec Matej in Neva.
Foto: vajenec Matej
Dodaj komentar
Komentiraj