Za kite nas boli kita
Po kratki molitvi za bogat ulov in varnost na morju je danes pet ribiških ladij iz mesta Kushiro na otoku Hokaido na severu Japonske izplulo na lov za največjimi morskimi sesalci, kiti. Izplutje oznanja ponovni začetek komercialnega kitolova po treh desetletjih, potem ko je Japonska včeraj tudi uradno izstopila iz Mednarodne komisije za kitolov, poznane pod kratico IWC, katere članica je bila od leta 1951.
Mednarodna komisija za kitolov je nastala na podlagi Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova, ki so jo podpisale kitolovne države v Washingtonu 2. decembra 1946. Temeljni namen konvencije takrat ni bila prepoved kitolova, temveč določanje kvot za komercialni kitolov, s katerimi bi zagotovili ohranjanje dovoljšnje populacije kitov za obstoj kitolovne industrije. O razlikah med današnjo in takratno vlogo organizacije Igor Bibič, predstavnik Slovenije pri Mednarodni komisiji za kitolov.
Izstop iz Mednarodne komisije za kitolov je Japonska napovedala že lanskega decembra, potem ko so članice komisije dva meseca prej na 67. zasedanju IWC v brazilskem Florianopolisu zavrnile japonski predlog o reformi organizacije, s katero bi odpravili moratorij na komercialni lov na kite, ki velja od leta 1986. V nasprotju z japonskimi prizadevanji je 89-članska organizacija z 41 glasovi za in 27 proti sprejela nezavezujočo deklaracijo, s katero so lov na kite označili kot ne več nujno ekonomsko dejavnost in se zavezali k vrnitvi populacije kitov na raven pred industrijskim kitolovom. O namenu in pomenu moratorija ter o tem, kako ga je moč zaobiti, več Bibič.
Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova sicer razločuje med tremi vrstami kitolova, in sicer med kitolovom domorodnih ljudstev, kitolovom v komercialne namene in kitolovom v znanstvene namene.
K temu, da sta konvencija in njena naslednica, organizacija, kot taka brezzoba kita ali tigra, botruje tudi dejstvo, da zoper Japonsko niso bile uvedene sankcije, temveč so članice nanjo apelirale s skupnimi izjavami. A kot pojasni Zorana Baković, novinarka in dolgoletna dopisnica časnika Delo iz Kitajske, je Japonska pritisk komisije vseeno dojela kot napad na identiteto naroda.
Kitolov je sicer globoko zasidran v japonski tradiciji. Njegovi začetki segajo več stoletij v preteklost.
Kitovo meso je nekdaj imelo pomembno mesto v japonski kuhinji in ekonomiji, danes pa njegov pomen bledi. Tudi zato, kot rečeno, gre predvsem za simbolično potezo japonske vlade s premierom Šinzom Abejem.
Po drugi strani Bibič izstop Japonske obžaluje predvsem zato, ker je bila država nezanemarljiv člen komisije, saj je pomembno prispevala k razvoju komisije tako s strokovnimi kadri kot s finančno vlogo. Kljub temu meni, da zaradi izstopa Japonske ne bo prišlo do večjih posledic za populacijo kitov, prav tako pa ni pričakovati domino efekta izstopov.
Baković japonskemu izstopu vseeno daje pomembno težo, predvsem v smislu deviacije od politike multilateralizma, za katero se zdi, da je v krizi, in prehoda k vse bolj razširjeni politiki bilateralnih odnosov.
Četudi v slovenskem morju naše ribiške ladje ne lovijo kitov, je dogajanje okoli Mednarodne komisije za kitolov v tem času še posebej pomembno tudi za našo državo. Na prej omenjenem srečanju v Florianopolisu je namreč Slovenija ravno od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje IWC. Kaj Slovenija pravzaprav počne v tej organizaciji, razloži Bibič.
Slovenija bo kot predsedujoča država gostila tudi naslednje zasedanje IWC, ki bo v Portorožu septembra prihodnje leto. Ali ga bo s svojim obiskom počastil tudi kakšen kit, še ni znano. Pojavijo se namreč na okoli pet ali šest let, slovenske ribiške ladje pa niso uplenile še nobenega kita.
Za zaključek današnjega OFFsajda še premislek Baković, ki opozarja na diskurz, ki je padel pod vpliv globalnega aktivizma, za katerim se često skrivajo dvolični interesi mednarodne skupnosti, pri čemer tudi ICW ni nobena izjema.
Dodaj komentar
Komentiraj