ZA SKUPNI POSEL ZAPOSLENI

ZA SKUPNI POSEL ZAPOSLENI

Aktualno-politična novica
2. 12. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

Ko je pred osmimi leti Pivovarna Laško odprodajala svoje premoženje, v katero je spadala tudi družba Fructal, so delavci Fructala hoteli družbo odkupiti. Najprej so skušali pri takratnem premierju Borutu Pahorju dobiti poroštvo države za najem kredita pri Evropski banki za obnovo in razvoj. Ker je bilo poroštvo zavrnjeno, so pripravili načrt, po katerem bi vzeli dolgoročni kredit za 10 do 15 let in postali lastniki 25-odstotnega deleža družbe. Ko se je še obetalo, da bo strateški partner avstrijski Spitz, so delavci uspeli od avstrijskega veleposlaništva dobiti zavarovanje kredita. Kljub zakonodajnim oviram in pomanjkljivostim so delavci uspeli zbrati okrog osem milijonov evrov, a je ponudbo na koncu dobil srbski Nectar, ki je kupil večinski delež Fructala.

Povezovanje prekercev kot odgovor na pritiske fleksibilnega trga delovne sile.
 / 4. 6. 2014

Navkljub pomanjkljivostim v slovenski zakonodaji, zaradi katerih delavsko lastništvo ni zlahka omogočeno, so v Sloveniji nekatera podjetja vendarle v večinski lasti zaposlenih. Med njimi so podjetja Domel, Eltom, Gorenjski glas in Dewesoft. Poleg zadružniških združenj, kot je v Evropi baskovski Mondragon, v anglosaškem svetu poznajo tako imenovani model “employee stock ownership plan” ali krajše ESOP. Model, prvič lansiran že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, obširneje razvit pa v sedemdesetih, uporabljajo predvsem v ZDA. Čez veliko lužo imajo zaposleni v lasti delež v 7000 podjetjih, ki zaposlujejo približno 10 odstotkov delovne sile vsega zasebnega sektorja. 

Kaj je sistem ESOP in kaj so prednosti njegovega vnosa v slovenske okoliščine in zakonodajo, je bil tudi predmet tiskovne konference Inštituta za ekonomsko demokracijo. Na inštitutu so o možnosti slovenskega ESOP-a pripravili študijo, prav tako pa bodo vložili predlog zakona, ki bi po tem modelu urejal odkup podjetij s strani zaposlenih. Tej Gonza, predsednik inštituta, je razložil, kaj je sistem ESOP.

Izjava

Zaposleni bi bili tako člani sklada že ob prihodu v podjetje, hkrati pa bi bili izplačani šele ob odhodu. Tako bi - napram principu slovenske privatizacije v devetdesetih - zagotovili relativno obstojnost lastništva podjetij v rokah zaposlenih.

Izjava

ESOP je v ZDA v praksi zaživel kot model vzporednega zasebnega pokojninskega varčevanja. Pravila vzpostavljanja in delovanja modela ESOP določa Zakon o varstvu pokojninskega prihodka zaposlenih oziroma ERISA iz leta 1974. Ta zakonsko ureja financiranje sklada ESOP, prav tako pa omogoča nekatere davčne olajšave za podjetja, ki uveljavljajo tak model. Razvoj modela ESOP v ZDA je razložil soustanovitelj inštituta in pravnik Gregor Berkopec.

Iskanje novih praks za zaposlitev migrantov.
 / 20. 8. 2014

Izjava

V primerih lastništva podjetja s strani zaposlenih se nekatera podjetja, kot je Domel, soočajo s problemom premajhnega notranjega trga za prodajo delnic. Lastniki so bodisi družbeniki bodisi delničarji, kar pa ostanejo tudi, ko gredo v pokoj, s čimer se interes lastnikov in interes zaposlenih zopet razcepita vzdolž neke druge osi. Smotrnost uvedbe sistema ESOP tudi v Sloveniji na inštitutu vidijo v dveh razlogih - v pogostosti in uspešnosti te oblike. Pojasni Gonza.

Izjava

Z razlago, kakšna je slovenska zakonodaja glede lastništva zaposlenih in v čem bi se moral slovenski zakon razlikovati od ameriškega, današnji OFFsajd zaključuje Berkopec.

Izjava

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.