Z današnjim dnem stopa v veljavo zakon, ki naj bi skušal po 22ih letih popraviti krivice storjene izbrisanim prebivalcem Slovenije. Zakon o povračilu škode izbrisanim osebam dodeljuje upravičencem pavšalno odškodnino v višini 50 evrov za vsak mesec izbrisa. Mnogi izbrisani prebivalci in ljudje z zdravo pametjo vidijo višino odškodnine kot sramotno nizko.

Kako gleda na Zakon o povračilu škode smo povprašali Irfana Beširovića iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov:

Izjava.

Zakaj so zakon vložili v presojo Ustavnemu sodišču, komentira pravni zagovornik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, Matevž Krivic:

Izjava.

V nasprotju s prakso, ki jo je uvedla sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, slovenski zakon ne loči med materialno in nematerialno škodo. Zakaj je takšno ločevanje pomembno pojasnuje Krivic:

Izjava.

Zakon dodeluje pravico do odškodnine le nekaterim skupinam izbrisanih prebivalcev. Upravičenci so osebe, ki so si status uredile, bodisi tako da so pridobili slovensko državljanstvo, bodisi z ureditvijo stalnega prebivališča. Tretja skupina izprisanih, ki so upravičeni do odškodnin pa so ljudje, ki lahko dokažejo, da so neuspešno poskušali urediti status pred 24. julijem 2010. Vsi ostali izbrisani pa ne morejo uveljaviti odškodnine. Komentira Irfan Beširević:

Izjava.

Omenjeno temo dodatno razdela Krivic:

Izjava.

Izbris je bil predolga leta predmet demagoških razprav in populističnega nabiranja političnih točk. Danes pa predstavlja veliki madež za ugled slovenske države. Zakaj je do njega sploh prišlo? Odgovarja Matevž Krivic:

Izjava.

Kako je občutil posledice izbrisa nam pripoveduje Irfan Beširević:

Izjava.

Offsajd, o le nekaterih negativnih plateh obravnavanega zakona  ,je pripravil izbrisani špekulant Dejan Janković