Zbogom orožje
Včeraj predstavljena študija flamskega mirovnega inštituta v Bruslju Projekt Safte ugotavlja, da se v državah zahodne Evrope znatno povečuje število ilegalno pridobljenega avtomatskega strelnega orožja. Orožje se v majhnih količinah iz vzhodne Evrope preko držav zahodnega Balkana tihotapi v zahodne države Evropske Unije. Večina tega orožja je po besedah koordinatorja raziskave Nilsa Duqueta v posesti kriminalnih združb, ki tudi skrbijo za ilegalni prevoz prek državnih meja.
Drugi problem predstavljajo ohlapne nacionalne zakonodaje, ki omogočajo praktično komerkoli nakup odsluženega in odpisanega strelnega orožja, ki pa ga novi lastniki lahko praktično sami usposobijo za ponovno smrtonosno rabo.
Raziskava, ki jo je finančno podprla evropska komisija je skušala ugotoviti tudi povezave med evropskimi džihadističnimi celicami in načini ilegalnega pridobivanja in trgovanja s strelnim orožjem.
Evropska komisija je tako lani oktobra sprejela proti-teroristični načrt. Ta predvideva ostrejše omejitve na področju financiranja aktivnosti, ki jih komisija smatra za teroristične; ponarejanja dokumentov; proizvodnje eksploziva in kemičnih substanc ter med drugim tudi prekupčevanja z orožjem. Načrt je nastal kot posledica revizije leta 1991 sprejetih pravil in standardov o rabi ter deaktivaciji strelnega orožja, ki so bili usmerjeni predvsem v ekonomsko regulativo proizvodnje strelnega orožja. Duquet izpostavlja, da je omenjeni proti-teroristični načrt ekonomsko perspektivo proizvodnje strelnega orožja nadomestil s politično perspektivo povečevanja varnosti državljanov evropske unije skozi večji nadzor nad njegovo rabo.
Revizija zakonodaje je omogočila predvsem večji nadzor nad pol-avtomatskim in signalnim strelnim orožjem, ki bi lahko bilo predelano in ilegalno uporabljeno.
Kljub temu je treba biti do tovrstnih revizij zakonodajnih postopkov po besedah Duqueta skeptičen, saj naj bi vedno sledile tako imenovani povečani nevarnosti, ki jo države razglasijo po tako imenovanih terorističnih napadih. Revizijski postopki namreč pogosto vsebujejo zakonske luknje na področju legalne prodaje športnega strelnega orožja, ki omogočajo nakup in predelavo za potrebe ilegalnih aktivnosti.
Študija flamskega inštituta v reviziji nacionalnih zakonodaj kot šibko točko predstavlja slovaški trg strelnega orožja. Povpraševanje je tako največje po orožarskih antikvitetah, predvsem starinskih pištolah z obodnim saržerjem, imenovanih Flocket, ki jih je nalažje ponovno predelati v smrtonosne.
Kriminalne združbe na drugi strani glede na poročila, ki jih je inštitut pridobil v sodelovanju z Interpolom in nacionalnimi policijskimi agencijami raje uporabljajo avtomatsko strelno orožje, saj z njim v manjšem času dosežejo večjo škodo.
Glavni problem, kot izpostavlja sogovornik je še v tem, da večje povpraševanje ustvarja večjo ponudbo. Za učinkovito borbo proti proizvodnji in trgovini z odsluženim strelnim orožjem morajo tako poskrbeti države članice same s strožjo nacionalno zakonodajo in monitoringom nad uporabniki strelnega orožja.
Kot izpostavlja sekretar Strelske zveze Slovenije Simeon Gonc je pri nas zakonodaja glede uporabe strelnega orožja v ne-športne namene izredno stroga. Pridobitev dovoljenja za nošnjo orožja je mogoča v le treh dveh primerih, posebej izpostavi športno disciplino.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj