Evropska komisija je predlagala, da se med zelene in trajnostne investicije uvrstijo tudi investicije v elektrarne na zemeljski plin in jedrsko energijo. To namreč razkriva osnutek predloga evropske zakonodaje, ki uradno še ni bil objavljen na spletnih straneh Evropske komisije, a ga je že objavilo več evropskih medijev. Več bruseljskih novinarjev je na svojih družbenih omrežjih povedalo, da so dokument 1. januarja zjutraj dobili v svoje poštne nabiralnike. Na dokument so se odzvali številni evropski poslanci in okoljski ministri nekaterih vlad, predvsem tistih, ki vsebini nasprotujejo, tako da je dokument očitno pristen. Z vidika medijskega odmeva bi težko pričakovan in kontroverzen dokument težko prišel v javnost bolj neopazno.

Odločanje o tem, ali naj sta zemeljski plin in jedrska energija vključena v evropsko kategorizacijo zelenih tehnologij, je Evropska komisija velikokrat prestavila, in tudi zdaj postopek ni povsem zaključen. Odločitev bi morala biti sprejeta že vsaj pred enim letom, a so nasprotujoči si interesi držav povzročili, da se je vprašanje predlagalo iz evropskega vrha na vrh. Kompromisni dogovor iz sredine lanskega leta je bil, da Evropska komisija pridobi znanstveno študijo, ki bi morala ugotoviti, ali tehnologiji ustrezata kriteriju ter ne povzročata znatne škode za okolje in pripomoreta k razogljičenju.

Zelena oznaka bi investicijam, za katere je uporabljena tehnologija, ki jo je odobril Bruselj, prinesla dostop do velikih količin tako zasebnega kot javnega kapitala. Evropska komisija že sedaj zahteva – in bo v prihodnosti še bolj – da se določen delež evropskih sredstev nameni zelenim investicijam. Taksonomija bo določila, katere tehnologije so v teh investicijah sprejemljive. Še veliko večji kup denarja pa na zelene investicije čaka na zasebnih finančnih trgih. Del tega nadzoruje celo država sama z vrednostnimi papirji centralnih bank. Drugi del država spodbuja z davčnimi in drugimi ugodnostmi. In nenazadnje je vse več posameznih varčevalcev, in institucija zahteva, da banke ali investicijski skladi njihov denar investirajo v zelene tehnologije.

Trajnostne, okoljske in socialne investicije so bile lani še večji hit kot kriptovalute. Vrednostni papirji, ki se oglašujejo kot zelene investicije, so lani pritegnili več kot tisoč milijard evrov kapitala. Mednje sodijo na primer obveznice podjetij v zelene investicije, delavnice zelenih podjetij in bančna posojila za tako ali drugačno zelenitev. Kaj naj bi bilo tu zeleno in kaj ne, je v prvi vrsti prepuščeno tistim, ki te finančne produkte prodajajo ali pa hočejo prepričati svoje delničarje, da je njihovo podjetje vse bolj okolju prijazno. Seveda prihaja do številnih zavajanj in številnih nič kaj okoljskih investicij, predvsem pa investicij, ki nimajo z okoljskim prehodom nobene povezave. Za to prakso se je uveljavilo ime greenwashing.

Poslanec nemških Zelenih v Evropskem parlamentu Michael Bloss meni, da lahko uvedbo evropske taksonomije za zelene finance primerjamo z oznakami na potrošniških produktih.

Izjava

Kljub temu da ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, je za politike zelenih strank predvsem v Nemčiji, Avstriji in v Belgiji precej spornejša jedrska energija. Nemčija je na zadnji dan lanskega leta ugasnila tri izmed zadnjih šestih reaktorjev z močjo okoli 4 gigavate, kar je enako 15 tisoč veternicam, ko piha primeren veter. Bloss izpostavlja predvsem varnostne razloga za opustitev jedrske energije, saj lahko po njegovem jedrske elektrarne hitro eksplodirajo.

Izjava

Omeniti sicer velja, da je v Fukušimi eksplodiral vodik, ki se je nabral v zgradbi reaktorja, in da reaktorska posoda ne pri eksploziji ne pri stalitvi sredice ni popustila.

Drugi očitek jedrski energiji so radioaktivni odpadki. Njihova količina je sicer majhna, a so nevarni, zato jih je treba shranjevati tako, da ne pridejo v stik z okoljem. Nasprotniki jedrske energije v Nemčiji in drugod menijo, da teh odpadkov pod nobenim pogojem ni mogoče shranjevati tako, da bi lahko z zadovoljivo gotovostjo trdili, da ne bodo katastrofalno škodili okolju.

Podpornice jedrske energije v evropskih debatah so Francija, Finska in nekatere države Srednje in Vzhodne Evrope, kot so Češka, Poljska, Romunija in tudi Slovenija. Nekatere izmed njih že sedaj veliko energije pridobijo iz jedrskih reaktorjev, v prvi vrsti Francija, druge pa za dosego ogljične nevtralnosti najboljšo pot vidijo v jedrski energiji.

Zagovornice plina so na drugi strani prav države, ki stavijo na obnovljive vire energije, veter in sonce. Ti viri so namreč nepredvidljivi in so pri generiranju energije odvisni od vremena. Energetski sistemi teh držav zato potrebujejo rezervni sistem generiranja energije, za kar so najprimernejše plinske turbine, ki se lahko hitro prilagajajo porabi. Vključitev tehnologije plinskih elektrarn v zeleno taksonomijo sta tako zahtevali Nemčija in recimo Belgija. Okoljsko ministrstvo v tamkajšnji vladi na primer vodijo Zeleni, ki so v koalicijski pogodbi zahtevali izpolnitev obljube o zaprtju vseh jedrskih reaktorjev in si danes prizadevajo za odprtje treh plinskih elektrarn. Bloss meni, da so plinske elektrarne potrebne za zeleni prehod, a da kljub temu ne bi smele biti vključene v zeleno taksonomijo.

Izjava

Taksonomija sicer predvideva nekatere omejitve za plinske elektrarne. Za proizvodnjo kilovata električne energije tako v ozračje ne bi smele izpustiti več kot 270 gramov ogljikovega dioksida. To je manj, kot lahko dosežejo najučinkovitejše obstoječe plinske elektrarne, ki izpustijo nekaj več kot 300 gramov CO2. Nujna bo torej uporaba tehnologije zajema ogljikovega dioksida iz dimnikov. Ta obstaja, a elektrana za njihovo delovanje porabi vsaj četrtino svoje moči. V prihodnosti naj bi zemeljski plin zamenjal sintetični. Ta tehnologija obstaja samo v laboratoriju in ni jasno, kdaj – če sploh – jo bo mogoče uporabiti v industrijskem obsegu.

Razprave o taksonomiji še niso končane. Avstrijska vlada je že napovedala sodni spor proti Evropski komisiji. Tud Bloss napoveduje, da bodo nemški Zeleni, ki so danes tud v delu vladujoče koalicije v Berlinu, ostro nasprotovali temu predlogu Komisije.

Izjava

Zelena oznaka za plin je na eni strani izraz realističnega spoznanja, da bo ob izločitvi jedrske energije plin do nadaljnjega nepogrešljivi del energetskih sistemov. Ker te elektrarne velikokrat financira zasebni kapital, jim bo zelena taksonomija močno pomagala. Jedrska energija je po drugi strani očitna izbira držav, ki se želijo izogniti visokim cenam elektrike – te že plačuje Nemčija. A ti projekti se z opozicijo soočajo na številnih drugih fontah.